Po 30 letih se jezero počasi vrača, načrti z njim pa so zelo ambiciozni

Pred več kot 30 leti so jezero izpraznili zaradi smradu, ki se je širil iz onesnažene vode. Vanj je bila namreč speljana večina lokalne kanalizacije. V februarju so se začela prva gradbena dela za njegovo oživitev. Govorimo o enem največjih čezmejnih in turističnih projektov v Sloveniji – ponovni ojezeritvi Vonarskega jezera na reki Sotli, ki bo povezal dve turistično zelo močni občini – Podčetrtek in Rogaška Slatina. A do ojezeritve je še daleč, še dlje pa do turističnih objektov, ki so načrtovani ob jezeru.

Slovenija ima več kot 300 jezer, če bo šlo vse po načrtih, bi lahko že čez leto ali dve dobila novo in staro Vonarsko jezero na reki Sotli. Zakaj staro? Vonarsko, nekaterim poznano tudi kot Sotelsko jezero, so zajezili konec 70. let prejšnjega stoletja za zagotavljanje poplavne varnosti in izkoriščanje akumulirane vode. Površina jezera je bila takrat kar 195 hektarjev, obala pa je bila dolga 16,5 kilometra. Ker je voda zaradi neurejene kanalizacije in pomanjkanja čistilnih naprav z leti postajala vedno bolj umazana, so jezero leta 1988 izpraznili. Območje se je skozi vsa ta leta zarastlo, občasno pa tukaj nastajajo poplavne ravnice ob Sotli.

Reka Sotla je mejna reka, tako pri nas kot na Hrvaškem pa predstavlja veliko poplavno nevarnost. Slovenija je zato v uspešnem skupnem projektu s sosednjo Hrvaško pridobila evropska sredstva za zmanjšanje poplavne nevarnosti. Ta projekt je del skupine čezmejnih projektov z imenom Frisco 2.1, ki vključuje obvladovanje poplavne ogroženost na Dragonji, Kolpi, Sotli, Bregani, Dravi in Muri.

Po letu 1988, ko so Vonarsko jezero izpraznili, je območje bolj ali manj samevalo, prebivalci dveh turistično zelo ambicioznih občin – Rogaške Slatine in Podčetrtka – pa so skorajda že pozabili na nekoč obsežno jezero. Na jezero jih spominja le še stara pregrada, na kateri pa so v začetku februarja končno stekla prva gradbena dela. Končno zato, ker bi morala že lansko jesen, a se, tako kot je pri nas v navadi, vedno nekje zaplete.

In na tem projektu se zapleta že od leta 2005, ko je bila javno predstavljena ideja ponovne oživitve Vonarskega jezera. Glavni namen oživitve je bil takrat usmerjen v turistično-rekreativno ponudbo, kar ostaja ideja tudi danes, le da se je skozi leta pokazalo, da je potrebno zagotoviti predvsem protipoplavno zaščito območja ob Sotli. Na račun evropskega denarja, zagotovljenega za ta namen, bosta Slovenija in Hrvaška skupaj ponovno zajezili Sotlo, kako bosta v nadaljevanju izkoristili nastalo območje, pa se tudi že ve, le da je do takrat še dolga in strma pot.

V občini Rogaška Slatina so pojasnili, da si želijo ob in na jezeru ponujati zelo različne turistične vsebine, prostor za rekreacijo, pa tudi za izobraževalne namene. Že vrsto let je pripravljen občinski prostorski načrt za Turistično rekreacijski center Vonarsko jezero, na katerem bi vzpostavili Regionalni učni center Obsotelja, kjer bi bile predstavljene različne vsebine v povezavi z reko Sotlo.

Za zdaj so to zgolj ideje in župan Rogaške Slatine Branko Kidrič je med pogovorom večkrat opozoril, da je veliko odvisno od prve in najdražje faze tega projekta (obnove pregrade, očiščenja zaraščenega površja ter ponovne ojezeritve). Predvsem od tega, koliko časa bo trajalo, da bo zaključena ta faza in kaj se bodo uspeli dogovoriti glede varstva in zaščite okolja.

Najprej nadgradnja in posodobitev zapornice

Prva faza je z nekaj meseci zamude končno stekla, in sicer se je začela posodobitev in nadgradnja zapornice. Ta bo po končani sanaciji avtomatizirana, če bo vse šlo po načrtih, pa naj bi bila sanacija končana letos poleti. Za ta del naj bi porabili dobrega 1,6 milijona evrov, in sicer v višini 85 odstotkov financira EU, 15 odstotkov naložbe pa predstavljajo lastna sredstva partnerjev.

Kako bo videti nova pregrada Vonarje in predvsem, kako pomembna je njena oživitev, so ob svetovnem dnevu voda predstavniki Direkcije RS za vode na Osnovni šoli Podčetrtek organizirali izobraževalni dogodek, namenjen osnovnošolskim otrokom, ki se ga je udeležilo 30 učencev. Projekt, kjer s Hrvaško zgledno sodelujemo

Čeprav so mejna območja trn v peti slovensko-hrvaških odnosov, pa je projekt ponovne ojezeritve Vonarskega jezera očitno primer dobrega sodelovanja med državama. Poleg občin Rogaška Slatina in Podčetrtek sta v projektu še hrvaški občini Hum na Sotli in Zagorska Sela. Tam so se dela na pregradi prav tako začela, je pa njihov del pregrade precej manjši od našega.

Ureditev poplavnega območja

Ko bodo dela na pregradi končana, bo treba očistiti območje, ki bo poplavljeno, saj je močno zaraščeno. Druga faza je vredna 2,5 milijona evrov in vključuje izdelavo strokovnih podlag za čiščenje samega jezera in potem tudi polnjenje. Ta drugi del bo financiran iz lastnih sredstev Slovenije in Hrvaške. Projekt bosta izvajali Direkcija RS za vode in Hrvatske vode.

Okoljevarstveniki: Ponovna ojezeritev ni edina možnost za razvoj turizma

Glede morebitnih okoljevarstvenih zadržkov smo se obrnili na celjski Zavod RS za varstvo narave, kjer so pojasnili, da ima dolina Sotle med Rogaško Slatino in Podčetrtkom več naravovarstvenih statusov: je del območja Natura 2000, ekološko pomembnega območja in naravne vrednote državnega pomena. Vsakršne ureditve, posegi in izvajanje dejavnosti na območju lahko vplivajo na varstvene cilje naravovarstveno pomembnih območij. Sicer ne nasprotujejo izkoriščanju turističnega potenciala tega območja, vendar opozarjajo, da ponovna ojezeritev ni edina možnost. “Konfiguracija terena in širina doline omogočata različne možnosti rabe območja v turistične in rekreacijske namene. Ne glede na to, da se veliko govori in lokalna skupnost celo podpira ponovno ojezeritev, so za izkoriščanje turističnega potenciala območja možne tudi drugačne ureditve, ki niso v tolikšni meri vezane na vodno površino. Vsak poseg, ki bi bil načrtovan na tem območju, bo moral skozi vse postopke, ki jih nalaga zakonodaja. Vplive nameravane turistične rabe območja in njenih različic bomo ugotavljali v postopku celovite presoje vplivov na okolje. Namen zakonsko vzpostavljene presoje je preprečiti oziroma vsaj bistveno zmanjšati aktivnosti, ki imajo lahko bistvene škodljive vplive oziroma posledice na okolje, s čimer se uresničujejo načela trajnostnega razvoja, celovitosti in preventive.”

Opozarjajo, da se postopek priprave načrta, ki bi vključeval ponovno ojezeritev, in celovita presoja vplivov na okolje še nista začela. Po njihovem mnenju občina Podčetrtek v dolino umešča svoj rekreacijsko-turistični center in s tem prehiteva postopke glede morebitne ojezeritve.

Po mnenju zavoda so bistvene težave pri morebitni ponovni ojezeritvi naslednje:

- Zagotavljanje kakovosti vode v Vonarskem jezeru. Onesnaženost vode ima pri turistični rabi območja poseben pomen. Kljub čistilnim napravam obstaja problem njihove učinkovitosti in razpršeni viri onesnaževanja. Nizki pretoki Sotle, predvsem v poletnih mesecih, pomenijo zastajanje in pregrevanje vode ter spodbujanje procesa evtrofikacije jezera, zaradi katerega je bilo jezero v preteklosti (1988) izpraznjeno, navajajo na zavodu.

- Zagotavljanje ustreznih globin vode. To pa pomeni, da bi bilo potrebno poglabljanje jezerskega dna. Glede na onesnaženost in količino izkopane zemljine bi pri tem nastal problem zagotavljanja ustreznih površin za odlaganje. Ob upoštevanju pričakovane vsebnosti strupenih snovi v sedimentih pa tudi njena nadaljnja obravnava in čiščenje. Nalaganje sedimentov nad pregrado je kontinuiran proces, ki bi ga ojezeritev zagotovo pospešila. Čez nekaj let bi bilo za ustrezne globine vode potrebno ponovno čiščenje jezerskega dna.

- Ker je sedaj pregrada Vonarje v funkciji zadrževanja poplavnega vala in s tem zmanjševanja poplavne ogroženosti območij pod pregrado, bi ob ojezeritvi nastal problem hitrega praznjenja jezera za ujetje poplavnega vala, opozarjajo na zavodu.

- Segrevanje vode in njeno izhlapevanje bi bilo zaradi velike vodne površine večje. Za zagotavljanje nivoja vode v jezeru bi se zmanjšali pretoki pod pregrado, pri čemer bi se vpliv ojezeritve razširil tudi na območja dolvodno od Vonarskega jezera. Na zavodu opozarjajo, da bo ojezeritev in njene vplive potrebno presoditi tudi z vidika ciljev vodne direktive.

“Območje Sotle ponuja odlične možnosti interpretacije narave in ozaveščanja o naravovarstvenih izzivih današnjega časa. S tem namenom je bil na območje umeščen naravovarstveni center Sotla. Center ni povezan z morebitno ojezeritvijo in je od nje neodvisen. Na območju najdemo številne vsebine, primerne za predstavitev, raziskovanje, spoznavanje in razumevanje procesov v naravi, njenem opazovanju ali samo uživanju v njej. Za te vsebine smo izdali pozitivno mnenje. Center se bo gradil na robu oz. izven območij z naravovarstvenim statusom. V tem projektu bomo sodelovali z izbiro vsebin za interpretacijo narave. Sprejemljivost objekta in njegove gradnje je pogojen s ponujeno vsebino, ki mora biti namenjena ozaveščanju,” pa na celjskem zavodu pojasnjujejo glede izgradnje naravovarstvenega centra.

Vse to bo treba upoštevati pri odločitvi za stalno ojezeritev in seveda pri določitvi njene možne gladine. Kje bo kota ojezeritve, še ni določeno. Nekako najpogosteje se omenja kota na 204 metrih nadmorske višine, kar pomeni, da bi bilo 80 odstotkov jezera v Občini Podčetrtek, v Rogaški Slatini pa bi jezero segalo do naselja Nimno. Gre za najvišjo predlagano gladino, kar je dobro predvsem za turistično-rekreativne namene. Se pa za čim nižjo zavzemajo seveda ornitologi in okoljevarstveniki. Tu se bodo še kresala mnenja, kar bo postopek očiščenja območja zadrževalnika in ponovne ojezeritve zavlekel v naslednja leta. Vsekakor je treba upoštevati prav vse okoljske vidike in poskrbeti za čim bolj sonaravni razvoj.

Turistično pomemben projekt za regijo

Obe občini imata sicer velike in smele turistične načrte z jezerom. Ob Vonarskem jezeru, ki bo v primeru, da bo izbrana omenjena kota, pokrivalo 104 hektarje, občini načrtujeta gostinske objekte, turistično-informacijski center, čolnarno, športna igrišča, muzej oziroma Učni center Obsotelja, hostel, apartmaje in avtokamp. Svoje ideje pa ima tudi hrvaška stran.

Občini sta prepričani, da bo uspešna izvedba projekta močno pospešila nadaljnji razvoj turizma v Obsotelju. Idej je res veliko in zanje obstajajo tudi konkretni načrti, a sta oba župana realna glede svojih pričakovanj, saj se ta projekt že od začetka časovno zelo zamika.

Kot so pojasnili na občini Podčetrtek, je zanje v prvi fazi najpomembnejša protipoplavna zaščita, ki se trenutno ureja s sanacijo zapornice Vonarje. Seveda pa občina že pripravlja podrobni prostorski načrt za del, ki je ob sedanji ribiški koči, kjer želijo v osnovi pripraviti pogoje za razvoj različnih turističnih produktov, kot so možnost glampinga, možnost izposojevalnice čolnov, eventuelno restavracija in tudi druge počitniške zmogljivosti. Planirajo pa tudi različne druge aktivnosti, kot npr: adranalinski park, vendar bodo analize pokazale, kaj je najprimernejše, še dodajajo na občini.

Kakšen obisk bi jim vse te turistično-rekreacijske enote prinesle? “Občina Podčetrtek je v lanskem letu dosegla okoli 390.000 nočitev, občina Rogaška tudi blizu 300.000, kar pomeni, da je na tem območju 700.000 nočitev že realiziranih. Ob izgradnji jezera in povezanih destinacij pa pričakujemo tukaj tudi do milijon gostov,” navajajo in dodajajo: “Menimo, da bo protipoplavna zaščita končana do letošnje jeseni in da bo ob ustreznih analizah na območju ozojeritve vodo možno napolniti v roku dveh let.”

Koliko bo stal drugi del projekta – izgradnja turističnih objektov – še ni povsem znano, saj je precej odvisno od same ojezeritve in morebitnih omejitev. So nam pa na občini Podčetrtek pojasnili, da bodo ta sredstva za aktivnosti na področju turističnega gospodarstva zagotovili z javno-zasebnim partnerstvom.

A do tja je še dolga pot.