Pedagogi in psihologi svetujejo: najbolj pomembno je izbrati šolo, kjer bo otrok motiviran in uspešen

Srednje šole so učencem in njihovim staršem svoja vrata odprle že ob deveti uri. Na informativnih dnevih se šole rade pohvalijo z izvenšolskimi aktivnostmi in otrokom kažejo posnetke raznih ekskurzij in maturantskih izletov, s tem pa skušajo otroke prepričati, da se imajo na šoli lepo. Naj jih to ne zavede, opozarja Dušan Merc, ravnatelj OŠ Prule. "To ni najbolj pomembno. Bistveno je, da se otrok znajde v takem okolju, kjer bo uspešen in se bo dobro počutil. Tako bo tudi manj drugih težav."

Pravi recept za pametno izbiro srednje šole je po mnenju Merca, da se otroci skupaj s starši odločijo za tisto šolo, na kateri bodo uspešni. Otroci dobro poznajo svoje lastne sposobnosti, svoj učni uspeh in morebitne učne težave, prav tako jih poznajo starši. A ti še vedno pogosto otroke "silijo" nekam, kjer se otrok morda ne bo znašel, opaža Merc. "Če ga silimo na neke elitne gimnazije, otrok pa ni za to, smo na poti v pekel. Bolj zdravo je, da se otrok, ki nima najboljšega uspeha, vpiše na neko manj zahtevno srednjo šolo, ki jo bo potem lažje in bolje opravil, v šolo bo raje hodil in bo tudi prej prišel do nekega poklica," še dodaja. Mnogi starši s tem, ko so prepričani, da mora njihov otrok na gimnazijo, delajo krivico svojim otrokom. Izobraževalni sistem je namreč narejen tako, da je vertikalno prehajanje vedno možno. Če se bo otrok izkazal in bo imel veliko željo, bo naredil tudi dodatne izpite in se bo ravno tako lahko vpisal na fakulteto, poudarja Merc.

Izbira študija med željo, možnostmi in sposobnostmi

Če se tudi po informativnih dnevih dijaki ne bodo znali odločiti, psihologi svetujejo, da si na list papirja napišejo študijske programe, ki jih zanimajo. Ob njih naj si nato zapišejo kraj študija, možnost zaposlitve, predmetnik, potrebne točke za vpis, kako mu je fakulteta všeč, ali mu je študij zanimiv in podobno. Nato naj vsak kriterij skušajo ocenit po pomembnosti od 1 do 5. Na ta način dobijo pred sabo zelo jasno sliko o tem, kaj so prednosti in slabosti in se lahko potem lažje odločijo.

Pomagajo si lahko tudi z različnimi testi, ki pomagajo dijaka usmeriti. Gabrijela Fidler, psihologinja in šolska svetovalka z Gimnazije Velenje pravi: "študenti naj dobro in sistematično razmislijo o izbiri, na koncu pa naj prevlada srce – torej tisto, kar si res želijo."

Zaposljivost je pomembna, meni Fidlerjeva, toda danes skorajda ni več fakultete, ki bi zagotavljala, da bo študenta služba po koncu študija čakala. "Vsi pa upamo, da se bodo stvari v času, ko bodo ti dijaki doštudirali čez pet let vse drugače in bodo možnosti za zaposlitev precej boljše," še dodaja. Trend zaposlovanja se odraža tudi na izbiri študija med mladimi. Potem ko je bilo dolga leta družboslovje na prvem mestu, Fidlerjeva zadnja leta opaža povečano zanimanje za tehniške in naravoslovne poklice. "Menim, da bo letos razmerje med obema že kar izenačeno, ali pa bodo naravoslovne smeri celo prevladale," pravi šolska svetovalka. Dijaki se namreč zavedajo, da v družboslovju ni zaposlitev.

Ko ne pomagajo niti informativni dnevi

Če otrok niti po informativnih dnevih ne ve, kaj bi študiral, je bolje, da se letos ne vpiše na fakulteto, svetujejo psihologi. "Pri takšnem otroku je boljše, da je eno leto doma in v tistem času razmisli, kaj bi študiral, kot pa da se vpiše na fakulteto, nekam samo zaradi statusa, potem pa ugotovi, da to ni to in bi se prepisal," pravi Fidlerjeva. S tem namreč otrok izgubi eno možnost. Študenti imajo po novem v času študija samo eno možnost ali ponavljat ali se prepisat. "Če se prepišejo, potem ne morejo ponavljati letnika in ko študij dokončajo, nimajo pravice do statusa absolventa, če so se že enkrat prepisali ali ponavljali," je na spremembe, ki so jih uvedli letos opozorila Fidlerjeva.