Pirh včeraj in danes, tu in tam: ne gre le za jajce

Simbol jajca se v številnih mitologijah pojavlja kot izvor sveta. Njegova okrogla oblika in majhnost predstavljata potencial novega življenja.

Tudi številne arheološke najdbe kažejo na to, da so bila jajca kot močan simbol prisotna že davno pred sodobnimi oblikami praznovanja. 

"Velika noč je v krščanskem svetu najpomembnejši in najstarejši verski praznik, ki je bil na Slovenskem, podobno kot drugod, vedno tudi ljudski (pomladni) praznik," je v svoji knjigi Praznovanje pomladi in velike noči na Slovenskem in po svetu zapisal Damjan J. Ovsec. 

Tako kot praznovanje prihoda pomladi so tudi pirhi ohranili pomembno vlogo tudi drugod po svetu. Kdo vse jih torej barva, kje in kako?

Sledi pirhov po času in prostoru

Že Zoroastrijci, starodavno ljudstvo z območja današnjega Irana, so pred tisočletji barvali jajca ob prazniku nauruz, ki ob spomladanskem enakonočju po perzijskem koledarju oznanja novo leto.

Kristjani v jajcu kot simbolu prepoznavajo povezavo z vstajenjem Jezusa Kristusa. Kot navaja spletna enciklopedija Britannica, so s tem pomladnemu preporodu narave dodali še preporod duha.

V zbirki poljskega centra za znanstvene publikacije Veles izpostavljajo, da je jajce v slovanski kulturi obravnavano kot talisman, ki prinaša srečo. Slovani so jih zato zakopavali na poljih, metali pod drevesa in jih uporabljali v obredih za zdravje, ljubezen ali zaščito. 

V Ukrajini, Romuniji in na Poljskem je jajce še danes nacionalni simbol pomladi, življenja in plodnosti. Tehnika nanašanja voska na pirhe tam še danes ohranja svojo pomembno estetsko in ritualno vrednost, kot navaja Revija za evropske študije.

In pri nas? Dolgo zgodovino nosi tradicija barvanja jajc z naravnimi barvili, kot so čebulni olupki. Kot drugi slovanski narodi tudi v Sloveniji radi uporabljamo rdečo barvo.

Adlešičke ali belokranjske pisanice

Posebej znani pirhi pri nas so adlešičke, kot jim rečejo domačini, ali belokranjske pisanice značilne rdeče-bele in črne barve. Podobno tehniko z orodjem, imenovanim "trajtar" ali "klükec", uporabljajo tudi v Prekmurju, kjer ustvarjajo tako imenovane remenke.

"Prva omemba pisanic sega v leto 1832. Dokler so služile za osnovno velikonočno daritev in jed, so se pisale na trdo kuhano, največkrat kokošje jajce. V drugi polovici 18. stoletja, ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja so bile po večini napisane v eni barvi, redkeje v dvobarvni batik tehniki," je zgodovino belokranjskih pisanic pojasnila belokranjska rokodelka Tončka Jankovič.

"Pisanje pisanic se najpogosteje prične z razdelitvijo jajčne lupine na ploskve; z navpičnimi in vodoravnimi črtami. Ornamentika na pisanicah je še danes pretežno geometrijska," je še dodala in poudarila, da se pisanice "pišejo": "Pri tem uporabljamo pisalko: iz trtne rozge (dveletni les trte) ali drugega lesa narejen ročaj, na koncu razcepljen, z vstavljenim pločevinastim lijakom."

Za pisanje se po njenih besedah uporablja čebelji vosek, saj njegova struktura omogoča popolno prileganje jajčni lupini."Šele s kuhanjem pisanic čebelji vosek odstopi in nam razkrije svojo neprecenljivo vlogo. Kar smo z njim popisali po surovi jajčni lupini, je ostalo v njeni barvi, kar smo popisali po rdečem, je ostalo rdeče," je razložila Jankovičeva.

Kdo vse verjame v pirhe?

V Latviji je velika noč mešanica tako poganskih kot krščanskih običajev, saj po podatkih latvijskega portala za dediščino Elava Perinto jajce predstavlja sonce, simbol praznovanja pomladnega solsticija. Poleg barvanja jajc so pri njih priljubljeni tudi boji z jajci, v katerih zmaga tisti, čigar pirh ostane nedotaknjen do konca.

Boji s pirhi so prisotni tudi v pravoslavnem svetu. Kot navaja pontsko-grški portal Pontos World, jih tudi v pravoslavnem svetu barvajo pretežno rdeče, saj barvo povezujejo s Kristusovo krvjo.

Pirhe z rdečo barvo barvajo tudi v Gruziji in večinsko muslimanskem Azerbajdžanu, kjer rdeča barva simbolizira ogenj in očiščenje.

In danes? Dražja jajca, predvsem v ZDA

Tudi dandanes smo ustvarjalni; ponekod zaradi ekonomskih razlogov. Po pisanju New York Timesa so se zaradi višjih cen jajc v ZDA pojavile nove alternative – od barvanja krompirja do sladkornih penic.

Kot poroča USA Today, je 94 odstotkov Američanov, ki praznujejo veliko noč, letos kljub višji ceni nameravalo barvati jajca, a jih bo zato 78 odstotkov družin letos pobarvalo manj kot doslej.

Tudi ameriška blogerka Lexi Harrison se je namesto navadnih pirhov zato letos odločila za čokoladna jajca, polnjena z arašidovim maslom.

Dubaj sredi Londona

Okus dubajske čokolade je letos preplavil svet, zato so se z njo odločili napolniti velikonočne sladice tudi v britanski čokoladnici XO Chocolate London.

Njen ustanovitelj Robert Kingdon se ravno tako sooča z dodatnimi stroški: "Ena od čokolad, ki jo uporabljamo, je ob prvem nakupu stala 16 funtov (19 evrov) za kilogram. Zdaj za kilogram iste odštejemo 28 funtov (33 evrov)," je dejal Kingdon in opomnil, da je do drastičnega dviga cen prišlo šele v zadnjem letu dni.

Barvajmo jih, dokler lahko

Nekaj tako preprostega, kot je barvanje pirhov, lahko pomeni mnogo več kot le nalogo ali obveznost, še posebej za otroke. Pomeni jim lahko priložnost za samouresničitev, razvijanje ustvarjalnega mišljenja in pozitiven odnos do dela. 

Kot navaja Evropski časopis za znanost in teologijo, otroci med tovrstnimi dejavnostmi lahko zmanjšajo strah pred neuspehom in postanejo bolj samozavestni.

In četudi se načini in razlogi barvanja pirhov med nami razlikujejo, ne moremo mimo njihovega močnega simbolnega pomena, ki združuje različne narode, religije in svetove. Pirh kot okras ali darilo tudi danes ostaja več kot le jajce.