Dejansko število zdravniških napak in število odškodnin je težko ugotoviti, ker o konkretnih številkah nihče noče govoriti. Vendar odškodninski zahtevki zoper zaposlene v največji slovenski bolnišnici, ljubljanskem Kliničnem centru, niso novost. Bolnišnica je za takšne primere zavarovana pri zdravstveni zavarovalnici - gre za zavarovanje odgovornosti.
Kakšna je višina zahtevkov in vsota, ki je letno namenjena za odškodnine, pristojni niso konkretno komentirati. Sonja Senica iz Kliničnega centra pravi, da je višina zavarovalnih vsot je različna in odvisna od možnosti ter pogostosti škodnih primerov. Kot pravi Senica je pri kirurških dejavnostih večja, kot pri internističnih.
Odškodninskih zahtevkov je vedno več
Odškodninski zahtevki so v zadnjih petih letih v Kliničnem centru porasli. Največkrat je bila zaradi pomanjkljive diagnostike ob prvem zdravljenju tožena ginekološka klinika, sledi plastična kirurgija in travmatologija. Kakšna je višina zahtevkov, ni bilo mogoče izvedeti, se pa menda zneski gibljejo od nekaj sto tisočakov do več deset milijonov tolarjev. Senica pravi, da do poravnave preko zavarovalnic pride le v primerih, ko stroka ugotovi, da je prišlo do poslabšanja ali do napak pri zdravljenju na ter da so razlog za to izvajalci.
V nasprotnem primeru odklonijo odškodninski zahtevek, takrat pa oškodovanec lahko vloži civilno tožbo, ki jih je z leti vse več. Senica meni, da je to, kakšni so lahko civilni zahtevki težko reči, ker je to odvisno od stopnje poškodovanja in s tem povezane škode, ki jo je posameznik utrpel ob zdravniški napaki. Upoštevati je potrebno tudi bolečino, strah, trajne posledice in trajanje poškodbe. Oškodovanec pa lahko neposredno od zdravnika zahteva odškodnino šele, ko je zbranih dovolj dokazov, da je bila škoda povzročena namenoma.
