Nove lekarniške smernice

Lekarniška zbornica Slovenije (LZS) je opozorila na izzive in možne poti razvoja, ki so pred lekarniško dejavnostjo v Sloveniji. Upravni odbor LZS pa je oblikoval tudi predlog glede nabora podatkov za zdravstveno zavarovalnico Vzajemna in s tem povezano provizijo oziroma nadomestilom za posredovanje podatkov. Lekarnam bodo priporočili, naj Vzajemni v elektronski obliki posredujejo dodaten, širši nabor podatkov.

Kot je znano, je Vzajemna vložila tožbi proti javnima zavodoma Lekarna Ljubljana in Pomurske lekarne. Kot so pojasnili, ji lekarni ob izdanih računih ne pošiljata ustreznih specifikacij, kot jih predvideva zakonodaja za izvajanje izravnalnih shem v dopolnilnih zdravstvenih zavarovanjih. Predsednica LZS Andreja Čufar pa pravi, da pri tem na Vzajemni "ne priznavajo, da je v njihovih zahtevah tudi dodatno delo in dodatni stroški, ki niso povezani z zakonom, ki opredeljuje delovanje izravnalnih shem, ampak gre za delo, ki je povezano z racionalizacijo njihovega poslovanja".

Problematična je višina provizije oziroma nadomestilo za posredovanje podatkov. Na Vzajemni navajajo, da zakonodaja določa 0,75 odstotka bruto škod. Študija, ki jo je po naročilu LZS izdelal Ekonomski inštitut pri Ekonomski fakulteti v Ljubljani, je po navedbah Čufarjeve pokazala, da ti stroški za tipično lekarno znašajo 4,36 odstotka.

V LZS so spregovorili tudi o možnih poteh razvoja lekarniške dejavnosti. Zavzemajo se za primerno regulacijo dejavnosti, saj izkušnje nekaterih držav, ki so odpravile vsakršno regulacijo in prepustile lekarniško dejavnost trgu, kažejo, da želenih učinkov ni bilo; cene zdravil se niso znižale, cenovna politika je postala bolj nestabilna, pa tudi večje število lekarn ni nujno pomenilo večje dostopnosti, saj so bile te slabše založene.

Kot je pojasnila Čufarjeva, v Sloveniji določene elemente regulacije imamo. Omejene so statusno-pravne oblike za opravljanje lekarniške dejavnosti, s tem da lahko opravlja dejavnost javni zavod, od zasebnih subjektov pa le koncesionar, se pravi farmacevt s koncesijo. Tudi v prihodnje je po njenih besedah najbolj bistveno, da ostane ključni nosilec lekarniške dejavnosti farmacevt, ki je svobodni regulirani poklic, ima ustrezno znanje in je poleg tega tudi etično zavezan.

Velik pomeni vidijo v LZS tudi v lastniški omejitvi. Čufarjeva pravi, da je ta trenutek niti nimamo, bi jo pa kazalo uvesti, če želimo še naprej zagotavljati ustrezno raven kakovosti lekarniških storitev. Zlasti v primerih, ko so lastniki velike veletrgovske družbe namreč po njenih besedah ugotavljajo, da so storitve slabše kakovosti. Hitro se menja delovna sila, ker je slabše plačana, je manj motivirana, poleg tega je število farmacevtov manjše in se nadomeščajo s slabše izobraženim kadrom.

Velik problem pa v LZS vidijo tudi v sedanjem sistemu financiranja lekarniške dejavnosti, saj se iz sredstev, ki se oblikujejo na trgu, pokrivajo primanjkljaji za financiranje javne službe. To bo treba nujno spremeniti, saj lekarne drugače ne bodo mogle na trgu razvijati novih storitev, niti cenovno konkurirati drugim ponudnikom, je pojasnila Čufarjeva.

Izhodišča za oblikovanje spremenjenega sistema financiranja so na ministrstvo za zdravje posredovali že v začetku leta in dogovori potekajo. Na sestanku v začetku tega tedna pa je bilo tudi dogovorjeno, da bo minister imenoval posebno delovno skupino s predstavniki ministrstva, zavarovalnic in lekarn, ki bo delala na projektu spremembe sistema financiranja lekarniške dejavnosti.