Nova zdravila upanje za bolnike z Alzheimerjevo boleznijo

Nova zdravila temeljijo na monoklonskih protitelesih, ki odstranjujejo amiloidno beljakovino. Ta zdravila igrajo ključno vlogo pri obvladovanju Alzheimerjeve bolezni. Ob tem zdravila tudi pozitivno vplivajo na kognitivne funkcije in vsakodnevno delovanje oseb z zgodnjo obliko Alzheimerjeve bolezni, je na novinarski konferenci povedala Krambergerjeva.

Po uspešni registraciji lecanemaba v ZDA julija letos teče postopek presoje za registracijo tega zdravila za uporabo v Evropi pri Evropski agenciji za zdravila (Ema). Pričakovanja so visoka tako med strokovnjaki kot tudi med bolniki in njihovimi svojci.

Učinkovitost zdravil lecanemab in donanemab pri odstranjevanju amiloidne beljakovine ter njuna klinična korist za bolnike sta bili nedvomno dokazani, a bo tovrstno zdravljenje na voljo le v zgodnji fazi Alzheimerjeve bolezni. V tem zgodnjem obdobju imajo bolniki blage težave s spominom, orientacijo, govorom in drugimi kognitivnimi funkcijami, vendar so še vedno samostojni ali potrebujejo zgolj minimalno pomoč druge osebe pri vsakodnevnih aktivnostih.

Osebe s hujšo obliko Alzheimerjeve demence in tisti, ki trpijo za drugimi vrstami demence, ne bodo imeli koristi od teh novih oblik zdravljenja, zato je zelo pomembno zgodnje odkrivanje bolezni.

Raziskave kažejo, da skrb za dejavnike tveganja koristi našim kognitivnim sposobnostim tudi v kasnejših življenjskih obdobjih, je poudarila vodja enote za gerontopsihiatrijo na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana Polona Rus Prelog.

Vse več študij pa se zaradi še vedno nezadostnega zdravljenja osnovne bolezni usmerja tudi k terciarni preventivi, torej tisti, ki zmanjšuje možnosti za napredovanje bolezni, ko se bolezenski znaki že pojavijo. V terciarni preventivi je za lajšanje spremljajočih simptomov in boljše življenje ljudi z demenco na voljo cela vrsta možnosti in pristopov, je pojasnila.

Razvitih je veliko dobrih programov – od kognitivnih treningov, ki krepijo spomin, pa do takšnih, ki spremljajo in skrbijo za prilagoditve okolja, komunikacije, prostora, zato je pomembno, da je čim več strokovnjakov v Sloveniji izobraženih glede simptomov demence, možnosti obravnave in zdravljenja in pomoči na različnih nivojih, kar naslavlja tudi strategija za obvladovanje demence do leta 2030.

Predsednica združenja Spominčica – Alzheimer Slovenija Štefanija Lukič Zlobec je predstavila aktivnosti v septembru, ki je svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni. Glavni cilj je osveščanje o prepoznavanju prvih znakov in komuniciranju s posamezniki, ki imajo demenco. Prav tako so nadgradili mrežo demenci prijaznih točk, ki jih je že 450, je povedala.

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović se je združenju Spominčica zahvalila za ogromno delo, ki ga opravlja na področju demence. Ob tem je spomnila, da se v Sloveniji zdravniki ne morejo specializirati za področje geriatrije. Ker si želijo organiziranih izobraževanj za zdravnike, čakajo na pravilnik – zakonske osnove so bile sprejete –, ki bo omogočil pridobivanje posebnega znanja s tega področja, enako velja za področje paliativne medicine.