Eden največjih izzivov sodobne družbe: razvija se počasi, enakomerno, več let ...

Demenca je med največjimi zdravstvenimi, socialnimi in finančnimi izzivi sodobne družbe in predstavlja velik javnozdravstveni problem. Poznamo več vrst demence, daleč najpogostejša demenca je pri Alzheimerjevi bolezni. S podaljševanjem življenjske dobe se veča pojavnost Alzheimerjeve demence, ki je kronična napredujoča možganska bolezen, opozarjajo pri NIJZ.

Ta bolezen je v svojem nastajanju zahrbtna. Razvija se počasi, enakomerno, več let, zaradi česar okolica večinoma ne prepozna tega bolezenskega stanja, dokler bolezen že močno ne napreduje. Najbolj izstopajo težave s spominom. Demenca je povezana s slabšanjem zdravstvenega stanja, z upadom kakovosti življenja tako obolelega kot svojcev, s številnimi preprekami, socialno izključenostjo, prikrajšanostjo, z nerazumevanjem, nepoznavanjem, s strahom in stigmo.

"Izredno pomembno je, da se osebe, ki opažajo pri sebi ali pri svojcih težave s spominom in mišljenjem, obrnejo na zdravnika. Ta bo ocenil kognitivne sposobnosti in presodil, ali gre za demenco. Zgodnje odkrivanje in zdravljenje demence imata prednosti, saj gre za tekmo s časom, nezdravljenje pa vodi v hitrejše napredovanje demence," je poudarila svetnica z NIJZ Mercedes Lovrečič. Predsednica združenja Spominčica - Alzheimer Slovenija Štefanija Zlobec Lukič medtem opozarja, da se demence še vedno drži prevelika stigma.

Na nekatere dejavnike tveganja lahko vplivamo

Razvoj demence je povezan z različnimi dejavniki, kot so starost, spol in genetika, ki jih ni mogoče spremeniti. Obstajajo pa tudi takšni, na katere posameznik lahko vpliva in tako zmanjša tveganje za demenco, opozarjajo strokovnjaki. Številni dejavniki tveganja za demenco se prekrivajo z nenalezljivimi boleznimi, kot so bolezni srca, sladkorna bolezen in rakava obolenja. Na omenjene bolezni lahko vsak posameznik vpliva s svojim življenjskim slogom.

V svetu se podaljšuje življenjska doba, kar je vzrok za čedalje večje število starejših, še posebej starejših od 65 let, s starostjo pa narašča pojavnost demence. Tudi za Slovenijo velja podobno. V Sloveniji je bila leta 2021 petina prebivalcev starih 65 let ali več, dobrih pet odstotkov pa je bilo starejših od 80 let. Za leto 2030 podatki kažejo, da bo prebivalcev, starih 65 let in več, že četrtina, skoraj sedem odstotkov pa v starosti nad 80 let.

Daljšanje pričakovane življenjske dobe tako ni vedno povezano z več leti zdravega življenja, je opozorila Lovrečičeva. Demenca prizadene dobra dva odstotka prebivalcev, starih od 65 do 69 let, in kar 42 odstotkov prebivalcev v starosti 90 let in več, tako s podaljševanjem življenjske dobe narašča delež prebivalcev z demenco, še posebej po 80. letu starosti, kažejo podatki NIJZ.

Sprejeli strategijo za obvladovanje demence

V novi strategiji na področju demence v Sloveniji, ki jo je vlada sprejela v začetku julija, je navedenih 10 ciljev, ki sledijo ciljem Svetovne zdravstvene organizacije. Med drugim izvajanje preventivnih ukrepov za preprečevanje razvoja bolezni, zgodnjo diagnostiko in zdravljenje ter bolj učinkovito izvajanje storitev in gospodarjenja s kadrovskimi in finančnimi viri.

Cilj strategije je tudi uvajanje in uporaba sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij za obravnavo in podporo osebam z demenco za čim bolj samostojno življenje v domačem okolju, zmanjšanje stigmatizacije bolezni, izobraževanje vseh poklicnih skupin o interakciji z demenco in spodbujanje sodobnih raziskav.

Načrtuje pa se tudi več novosti glede mreže izvajalcev storitev za obvladovanje demence, zbiranja in obdelovanja podatkov o demenci ter uvedba posebnega registra, ki bo poleg podatkov s področja zdravstva vseboval tudi podatke s področja socialnega varstva in druge podatke za učinkovito načrtovanje in izvajanje ukrepov za obvladovanje demence. Strategija načrtuje tudi ustanovitev nacionalnega centra za demenco, ki bo skrbel za strokovni razvoj področja demence v Sloveniji, in prizadevanje za ustrezno obravnavo oseb z demenco v času epidemij in drugih izrednih razmer.

Ena izmed zelo pomembnih prilagojenih oblik storitev, ki je predvidena v strategiji, je dnevno varstvo. To omogoča, da se svojci oseb z demenco vsaj nekoliko razbremenijo, začasne namestitve oseb z demenco in pomoč na domu.

Kako je z zdravljenjem?

V začetku letošnjega leta je Ameriška uprava za hrano in zdravila (FDA) odobrila lacanemab, zdravilo, ki upočasni napredovanje Alzheimerjeve bolezni v zgodnji fazi. Kmalu bi bilo lahko na voljo tudi v Evropi. Evropska agencija za zdravila je namreč že prejela zahtevo za njegovo oceno.

Zdravilo se na severnoameriški celini uporablja predvsem kot terapija pri zdravljenju zgodnjih faz Alzheimerjeve bolezni, saj za četrtino upočasni odmiranje možganskih celic. Protitelesa v zdravilu namreč takoj ob pojavu napadejo obloge beta amiloidnega proteina, ki povzročajo škodo. Bolezen je takrat še skoraj neopazna, bolniku pa lahko zdravilo izboljša kakovost življenja.

Strokovnjaki v Veliki Britaniji pa so zdravstvene regulatorje pozvali, naj čim prej odobrijo dve "prelomni" zdravili za demenco, smo poročali letos julija. Končni rezultati prelomne študije so potrdili, da je Donanemab, ki ga je izdelalo ameriško farmacevtsko podjetje Eli Lilly, kognitivni upad pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo upočasnil za 35 odstotkov. Drugo zdravilo, Lekanemab, pod katerega sta podpisani podjetji Eisai in Biogen, je glede na lani objavljene podatke testiranja stopnjo kognitivnega upada znižalo za 27 odstotkov. Strokovnjaki zdravili smatrajo kot prelomnico v boju proti Alzheimerjevi bolezni, saj bi z njuno pomočjo bolezen lahko postala obvladljiva na podoben način, kot sta diabetes ali astma.