Nam La Niña prinaša mrzlo in belo zimo?

V običajnih pogojih v bližini ekvatorja v Tihem oceanu pihajo vzhodni vetrovi, zračni tlak ob obalah Južne Amerike je višji, nad Oceanijo pa nižji. Temperatura morja v tem predelu Tihega oceana pa iz leta v leto precej niha. Včasih se zgodi, da se veter obrne, pihati začne zahodnik, ki toplejšo vodo potiska proti obali Južne Amerike, kjer potone v globino. Če takšne razmere trajajo več mesecev zapored, pojavu rečemo El Niño, kar v španščini pomeni deček. Zelo izrazit El Niño je nazadnje nastal pred petimi leti.

Letos je prišlo do nasprotnega pojava, razlika v tlaku med Južno Ameriko in Oceanijo se je še povečala, vzhodni veter je močnejši in površina morja je hladnejša kot običajno. Temu pojavu rečemo La Niña, kar v španščini pomeni deklica. Voda v ekvatorialnem predelu Tihega ocena je že od junija letos hladnejša od povprečja, v jeseni se je odklon hitro povečal in trenutno znaša skoraj stopinjo in pol. Podobno hladno morje smo imeli v istem obdobju leta 2011, pred desetimi leti pa je bilo še malce hladneje.

Ponekod suša, drugje padavin preveč

Posledice La Niñe čuti velik del sveta, seveda pa najbolj tisti, ki so najbližje. V naslednjih šestih mesecih bo ob zahodni obali Južne Amerike, v južni polovici Združenih držav Amerike in na vzhodu Afrike malo padavin, veliko ljudi bo prizadela suša. Precej več padavin kot običajno bo v severnem delu Avstralije in v Oceaniji, na jugu Afrike, v zahodni polovici Kanade in ob vzhodni obali Južne Amerike. La Niña prinaša nižje temperature Južni Afriki in zahodnemu delu Afrike, severovzhodni Aziji in Aljaski ter na zahod Kanade, medtem ko bo toplejše vreme od povprečja v južnem delu Severne Amerike.

Kako La Niña vpliva na vreme v Evropi?

Evropa je od osrednjega dela Tihega ocena oddaljena približno petnajst tisoč kilometrov, zato dogajanje v največjem oceanu na svetu neposrednega vpliva na vreme pri nas nima oziroma je ta zelo blag. Pojava El Niño in La Niña sta običajno najbolj izrazita prav v času naše zime, zato bi pričakovali še največji vpliv na vreme v obdobju od decembra do februarja. Če pogledamo podatke iz prejšnjih let, vidimo, da smo imeli v preteklosti v času zmerne in močne La Niñe tako razmeroma tople kot razmeroma hladne zime, nekatere so bile radodarnejše s snegom, druge manj. Zadnja zima v času močne La Niñe, zima 2010/11, je bila v Sloveniji glede temperatur povsem povprečna za zadnjih 30 let, tudi snega je bilo kar nekaj. V času naslednje meteorološke zime od decembra 2011 do februarja 2012, ko je nastala zmerna La Niña, so bile temperature pri nas prav tako zelo blizu povprečja, je pa bilo snega zelo malo. Letos se nam torej po dveh toplih in s snegom zelo skromnih zimah morda obeta nekaj več mraza in beline, vsaj na začetku meteorološke zime, ki nastopi v torek, 1. decembra, bo po zadnjih napovedih kar zimsko.

Kaj glede zime pravijo dolgoročne napovedi?

Zadnje napovedi glavnih meteoroloških modelov po svetu, ki so bile izdane v sredini novembra in veljajo za obdobje od 1. decembra 2020 do 28. februarja 2021, za območje Alp napovedujejo nekje eno stopinjo Celzija višje temperature od dolgoletnega povprečja. Napovedi posameznih modelov se med seboj sicer nekoliko razlikujejo, a večina predvideva, da bo zahod Evrope v tem obdobju povprečno topel, proti vzhodu bo vse topleje, največji pozitivni odklon bo v Skandinaviji in na vzhodu Evrope. Seveda to ne pomeni, da bo ves čas toplo, najverjetneje bo v naslednjih treh mesecih več toplih obdobij in manj hladnih. Kar se tiče padavin, pa so modeli presenetljivo enotni, vsi namreč za območje Slovenije napovedujejo povprečno količino padavin.