Šabeder o začetkih epidemije: Naredili smo vse, kar je bilo mogoče

Na dnevnem redu današnje seje preiskovalne komisije o zagotavljanju zaščitne opreme ter ukrepih institucij in nosilcev javnih funkcij za zajezitev širjenja bolezni covid-19 je bilo danes zaslišanje nekdanjega ministra za zdravja Aleša Šabedra. Na sejo je bil vabljen že 14. oktobra, a ga na takrat ni bilo.

Šabeder je po uvodnem kronološkem orisu dogajanja na ministrstvu za zdravje in vladi v zvezi z novim koronavirusom izpostavil, da se je situacija spreminjala ne samo iz dneva v dan, temveč iz ure v uro. "V prvih tednih ni bilo veliko znanega glede novega koronavirusa oziroma bolezni. Stroka je sicer imela informacije, vendar so bile velikokrat nasprotujoče. Ni bilo jasno, kako kužna je, kako se prenaša, kakšna je smrtnost," je dejal.

Posledično je bilo po njegovih besedah nejasno, kakšen nivo zaščitne opreme je potreben za obravnavo covidnih bolnikov. Osnovna zaščita pred tem so bile kirurške maske in rokavice, maske z višjim nivojem zaščite, vizirje in skafandre pa so uporabljali samo v določenih primerih visoko nalezljivih boleznih, prav tako za delo s tako opremo niso bile usposobljene vse bolnišnice.

Za zaloge zaščitne opreme so takrat skrbeli zdravstveni izvajalci sami, zavod za blagovne rezerve, ki je imel v skladiščih del opreme, pa je, kot je izpostavil Šaveder, v domeni ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Ministrstvo za zdravje ni imelo zakonske podlage za nabavo opreme niti sredstev, je še dodal. Spomnil je tudi, da je bila Kitajska, največja proizvajalka zaščitne opreme, na vrhuncu epidemije in je imela težave s proizvodnjo, z dobavami pa posledično tudi cel svet.

Kakšne so bile zaloge opreme v slovenskih bolnišnicah, ni znal točno odgovoriti, saj da se je stanje iz dneva v dan spreminjalo. Na začetku tudi niso vedeli, koliko opreme bodo potrebovali. Bolnišnice so ob tem same iskale možnosti za dobavo dodatne opreme, vire so iskali tudi na ministrstvu. Ob tem je Šabeder še izpostavil, da so dobavitelji želeli plačilo vnaprej, bilo je tudi veliko prevar, zato so morali biti pri tem posebej pozorni.

Nekdanji minister je danes še ocenil, da bi se, če gledamo z današnjega vidika, dalo narediti kaj drugače, hitreje. "Mislim, da smo naredili vse, kar je bilo možno tisti trenutek narediti," je še dodal.

Na vprašanje predsednice komisije Suzane Lep Šimenko (SDS), zakaj takrat niso priporočili nošnje zaščitnih mask, je Šabeder dejal, da se vseh priporočil natančno ne spomni, zatrdil pa je, da so bile priporočene zdravstvenim delavcem pri obravnavi bolnikov. Kot se spomni, splošnemu prebivalstvu nošnja mask ni bila priporočena, saj da so takrat imeli malo znanja o prenosu bolezni in njeni kužnosti.

Ocenil je še, da primopredaja njegovemu nasledniku Tomažu Gantarju "bolj korektna ne bi mogla biti". Še isti večer, ko je nastopila nova vlada, torej 13. marca, mu je predal ključne zadeve, ki jih je bilo treba sprejeti še tisti večer, pripravljeni so bili vsi delovni dostopi, naslednji dan pa sta opravila bolj natančno predajo poslov.

Janševa vlada trdi, da so jim predhodniki pustili prazna skladišča

Obdobje parlamentarne preiskave, sklicane na zahtevo koalicije, sega do 1. februarja 2020, ko je vlado še vodil predsednik LMŠ Marjan Šarec, zdravstveni resor pa Šabeder. Epidemijo je zaradi širjenja novega koronavirusa 12. marca razglasil ravno slednji, vlada Janeza Janše pa je nastopila naslednji dan. Z razglasitvijo epidemije so aktivirali državni načrt za ukrepanje ob pojavu epidemije.

Namen komisije je med drugim ugotoviti morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij za gospodarnost in pravočasnost nabav naročil osebne zaščitne in kritične medicinske opreme, za sprejete ukrepe pred in v času epidemije. Trenutna vlada namreč trdi, da so jim predhodniki pod vodstvom Šarca pustili prazna skladišča.