'Opreme je dovolj, stiske, kot je bila v začetku prvega vala, ne bo'

Minister za zdravje Tomaž Gantar je zavrnil očitke, da naj bi vlada in ministrstvo za zdravje prikrivala podatke o številu ventilatorjev, namenjenih covid bolnikom, s tem pa domnevno nekaterim omogočala kovanje dobičkov. Priznal je sicer, da so v javnosti krožile različne številke. "Zlonamerne interpretacije, da naj bi kupovali več kot potrebujemo in nekomu ustvarjali dobičke, zavračam," je dejal Gantar.

"Bili ste priča različnim podatkom, obrazložitev pa je dokaj enostavna. Že pred začetkom ministrovanja sem v DZ omenjal število 168. To je podatek, ki smo ga takrat imeli in ga dobili od predhodne vlade. Izhaja iz obdobja, ko se je pripravljalo na začetk epidemije. Na tem podatku smo bazirali. V primeru slabšega scenarija bi potrebovali okrog 400 respiratorjev, je bila ocena stroke," je povedal zdravstveni minister. Do razlike v podatkih je po njegovem prepričanju prišlo zaradi dnevnega zbiranja podatkov po posameznih bolnišnicah. Gre za različne načine poročanja, po tipu, namembnosti in starosti, je povedal.

Ob tem je vodja Sektorja za sistem nujne medicinske pomoči in katastrofno medicino na ministrstvu za zdravje Darko Čander dejal, da ventilatorji niso oprema, ki bi jih bolnišnice imele na zalogi. Čander, ki je funkcijo opravljal tudi v času predhodne vlade, je dejal, da so se na začetek epidemije že začeli pripravljati v začetku februarja. 

Trenutno razpolagamo s 680 respiratorji, za pomoč pri zdravljenju bolezni covid-19 pa je primernih 439, je dejal minister. Skupno je država nabavila 185 respiratorjev. Stanje pred začetkom epidemije je bilo 495 respiratorjev, od tega 168 primernih za covid-19 bolnike, "to je podatek za katerim lahko stojimo," je pojasnil Gantar. Kardiolog Marko Noč iz UKC Ljubljana pa je dejal, da za zdravljenje covida niso primerni transportni ali otroški respiratorji. "Morajo biti specifični." Zmede glede štetja po njegovem mnenju ne bi smelo biti, če bi obstajali registri o stanju opreme.  

Noč, ki v strokovni skupini za covid-19 pri ministrstvu za zdravje skrbi za koordinacijo intenzivnih enot, je dodal, da je kmalu po vključitvi v skupino po razglasitvi epidemije prejemal "klice z različnih strani glede možnosti in ponudb posameznih respiratorjev". Po njegovih navedbah je drugi dan to postalo že neobvladljivo, zato je 15. marca poslal strokovne zahteve glede karakteristik ventilatorjev zavodu za blagovne rezerve, na osnovi katerih bi lahko presejali ponudbe. Nato je ustanovil komisijo, ki je pregledala 109 ponudb ventilatorjev in ugotovila, da je 13 strokovno ustreznih.

Med njimi so bili na dnu lestvice tudi ventilatorji, ki jih je dobavilo podjetje Geneplanet. Ti bi bili za zdravljenje bolnikov s covidom-19 ustrezni ob predpostavki, da bi nabavili ogrevane cevi, je povedal Noč. Odločitev, prekinjeno pogodbo z Geneplanetom za polovico naročenih ventilatorjev, dodatnih 20 pa so jih še vrnili podjetju, so po Nočevih besedah sprejeli tudi na podlagi takratne epidemiološke slike, saj se je stanje umirjalo.

Ministrstvo za zdravje je takrat tudi odločilo, da bodo 90 ventilatorjev obdržali ob zagotovilu dodatne opreme. Naknadno so na zavodu za blagovne rezerve pojasnili, da bodo morali dodatno nakupiti to opremo, saj da ni bila del prvotne pogodbe. 

Noč je povedal, da je del težave tičal tudi v tem, da slovensko zdravstvo v zadnjih letih ni obnavljalo zalog respiratorjev. Ob tem je Gantar povedal, da je veliko število respiratorjev starejših od 15 ali celo 20 let. "Vprašanje je, koliko je resnično primernih za dobro delo. Gre za težek zalogaj, če bomo skušali vse težave glede pomanjkanja opreme odpraviti." 

K sreči se ni zgodil scenarij iz Italije in se ni zgodila preobremenitev zdravstva, je nadaljeval. Ko so opazili, da je najhujše že za nami, so znova analizirali potrebe po ventilatorjih. "V prvi fazi se ni vedelo, kaj bo," je dejal.

Gantar je zatrdil, da danes, pred mogočim drugim valom, razpolagamo z veliko večjo količino zaščitne opreme. "Ne bo nas doletelo, da bomo prišli v takšno stisko, kot v začetku prvega vala." 

Sicer pa je po Gantarjevih besedah trenutno težava tudi v tem, da ima Slovenija na voljo le 257 postelj za intenzivno nego (te so opremljene z ventilatorji, infuznimi črpalkami, monitorjem itd.), kar je trikrat manj v primerjavi s primerljivimi državami. Zmogljivosti so želeli povečevati s pripravo polintenzivnih postelj.

Odziv LMŠ: Odgovornost se širi na celotno vlado

Na izjave ministra za zdravje so se odzvali v stranki LMŠ, kjer so sicer že pred dnevi sporočili, da je vlada Janeza Janše pred dnevi zavajala glede števila ventilatorjev.

Poslanec Robert Pavšič je povedal, da izjave dokazujejo tisto, kar so pobudniki interpelacije že dokazali. "Če ministrstvo potrebuje več kot tri mesece, da pridobi relevantne podatke, potem kaže na stihijo vpletenih," je povedal Pavšič.

"Ni bila potrebna samo interpelacija gospodarskega ministra, ampak se odgovornost širi na celotno vlado. Kakšni bodo nadaljni postopki, v tem trenutku ne morem napovedati," je dejal in nadaljeval, da je nekdo ob tem moral veliko zaslužiti, saj je bilo govora o zneskih, ki so bili tudi do trikrat večji od nabavne cene.

Aktulna oblast je sprva zatrjevala, da jih je bilo v slovenskih bolnišnicah 13. marca letos 168. V stranki trdijo, da to ne drži in da jih je bilo takrat na voljo 404. Ob tem se postavlja vprašanje, zakaj se je v času trenutne vlade ustvarjal vtis, da nujno potrebujemo ventilatorje in zakaj so bile porabljene velike vsote državnega denarja, ko pa je bilo opreme kot kaže dovolj.

Kot so zapisali na Twitterju UKC Ljubljana, je skupno število ventilatorjev v osrednji bolnišnici 289, po oceni stroke pa je primernih 171. 13. marca jih je bilo v ljubljanskem kliničnem centru 243.