V še ne štirih mesecih leta 2024 smo v Sloveniji zabeležili skoraj osemkrat toliko primerov oslovskega kašlja kot lani v celem letu. Lani jih je bilo po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) 123, velika večina (kar 94) novembra in decembra, ko je število obolelih že začelo strmo naraščati. Do 19. aprila letos pa so jih potrdili že 947.
Daleč največ, kar 533, jih je bilo na območju Ljubljane, kjer so jih lani imeli zgolj 63. S 110 primeri sledi Maribor, v kranjski regiji so potrdili 95 okužb. Po mesecih po dosedanjih podatkih izstopa marec, ko so našteli 402 primera. Februarja jih je bilo 251, januarja pa 156. V skoraj treh tednih aprila so jih uradno zabeležili 138.
Za primerjavo: aprila lani so za oslovskim kašljem v Sloveniji zbolele tri osebe, marca štiri, januarja ena, februarja pa sploh nobena.
Letos se je podatkih NIJZ okužilo tudi 25 dojenčkov, mlajših od enega leta, za katere je oslovski kašelj še posebej nevaren.
Bolezen je v začetnih fazah zelo podobna navadnemu prehladu, nato pa se razvije v kašljanje, podobno oslovskemu riganju. Strokovnjaki ponavljajo: edino, kar lahko pomaga pri zajezitvi bolezni, je cepljenje. To namreč zmanjšuje tveganje za okužbo z bakterijo Bordetella pertussis in zmanjšuje resnost bolezni pri cepljenih posameznikih. A kot izpostavljajo na NIJZ, zaščita po cepljenju, kot tudi po preboleli bolezni, s časom upada.
"Izjemnega pomena je, da otroci prejmejo vsa cepljenja v skladu s programom cepljenja, priporočljivo pa je tudi cepljenje proti oslovskemu kašlju (s kombiniranim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju) enkrat v odrasli dobi," svetujejo na NIJZ, kjer cepljenje še posebej priporočajo nosečnicam čim prej po 24. tednu nosečnosti. Zanje je cepljenje brezplačno, medtem ko je sicer za odrasle plačljivo.
Cepljenje proti oslovskemu kašlju se je v Sloveniji začelo leta 1959 in je vključeno v obvezni program cepljenja. Žal pa precepljenost pada. Medtem ko je bila še leta 2020 precepljenost predšolskih otrok s tretjim odmerkom cepiva proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, okužbam s hemofilusom influence B (HIB) in hepatitisu B okoli 95-odstotna, kar zagotavlja čredno imunost, je bila lani po preliminarnih podatkih NIJZ zgolj 89,3-odstotna. Najnižja je bila na območju Ljubljane (87,3 odstotka).
Simptomi in znaki bolezni (vir: NIJZ)
V začetku bolezni so simptomi podobni navadnemu prehladu – pojavi se izcedek iz nosu in oči, rahlo povišana telesna temperatura, občasno tudi blag kašelj.
Nato se prične kašelj postopoma stopnjevati in pojavijo se značilni napadi kašlja, katerim sledi nenaden globok vdih, ki ga spremlja značilen zvok, podoben riganju. Bolnik lahko pomodri, ker zaradi kašlja ne dobi dovolj kisika. Napadom, ki so najpogostejši ponoči, lahko sledita bruhanje in utrujenost.
Oslovski kašelj je še vedno pomemben vzrok smrti pri dojenčkih, mlajših od 6 mesecev. Najpogostejši od zapletov je bakterijska pljučnica, ki ima tudi najvišjo smrtnost. Od ostalih zapletov so možni še vročinski krči, prenehanje dihanja, izguba apetita, vnetje srednjega ušesa, dehidracija in nevrološke posledice (možganske krvavitve) zaradi zmanjšanega dotoka kisika v možgane.
ECDC: Primerov desetkrat več kot v predhodnih letih
Na porast okužb z oslovskim kašljem, pa tudi z ošpicami, je te dni opozoril Evropski center za nadzor bolezni (ECDC). Med marcem 2023 in februarjem 2024 smo namreč v Evropi zabeležili najmanj 5770 primerov ošpic, za pet oseb je bila bolezen usodna. Ena bolna oseba lahko okuži od 12 do 18 drugih, zato je zadostna stopnja precepljenosti nujna.
Isto velja za oslovski kašelj, ki je prav tako na pohodu. Po podatkih ECDC je bilo namreč v Evropi v letih 2023 in 2024 desetkrat toliko primerov kot v letih 2021 in 2022.
V obeh primerih so najbolj ogroženi novorojenčki in dojenčki, ki še niso dovolj stari za cepljenje.
KOMENTARJI (39)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.