Se trženje seli tudi v šole?

ZPS: Namesto zdrave malice prepogosto biskvit, oglasi pa kar v delovnih zvezkih?

Da je situacija resna, opozarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). Družbeno odgovorno trženje hrane otrokom je zelo pomembno, kljub temu pa se najranljivejši del prebivalstva z reklamiranjem navaja na živila, ki vsebujejo veliko maščobe, sladkorja in soli, dodajajo. S preiskavami so začeli konec prejšnjega leta, doslej pa so prejeli osem prijav.

"S strani različnih učiteljic smo dobili informacijo, da morajo ponekod učiteljice razdeljevati letake za nezgodna zavarovanja, letake za različne tečaje. Smo pa dobili tudi obvestilo, da so se morali na neki osnovni šoli učenci udeležiti predavanja o preprečevanju kašlja, kjer so predstavniki lekarne oziroma farmacevtskega podjetja reklamirali določene blagovne znamke. V marčevski reviji VIP pa smo objavili tudi primer delovnega zvezka za slovenščino, kjer se v nalogi pojavlja (z besedo in fotografijo) blagovna znamka Čokolino. Prejeli smo tudi primer pobarvanke z imenom OTC zdravila ter dve pobarvanki za živilo, ki so ju otroci dobili v šoli ali v vrtcih,“ opozarja psihologinja ZPS Mateja Videčnik.

Junaki iz reklam se selijo v delovne zvezke ter v otroške revije, vsako leto pa komercializacija vse bolj drzno vstopa skozi vrata naših izobraževalnih inštitucij. Primer mlade učiteljice, ki je opozorila na številne promocijske brošure, gradiva, ki jih mora razdeliti med otroke, po navadi na prvi šolski dan, kar zmoti vsako leto tudi številne starše, ni osamljen.

Učiteljica je opozorila na problem trženja novih prehranskih izdelkov v šolah. Navaja, da je sama številne nove napitke in jogurte spoznala v šoli, saj določeni proizvajalci pred uvedbo izdelka na trge, le tega predhodno, po nižji ceni, ponudijo šolam. In če se zavedamo dejstva, da otroci pogosto sodelujejo pri nakupnih odločitvah tovrstnih izdelkov, pomeni to za proizvajalca cenovno izjemno učinkovito trženjsko gesto, dodajajo na ZPS.

Kot zdrava "malica“ se tako šolarjem ponujajo karamelne ploščice, biskviti s čokoladnim nadevom in s sladkorjem nasičeni izdelki, ki po besedah ZPS razvijajo nezdrave prehranjevalne navade otrok in vzgajajo na dolgi rok cele generacije potencialnih kroničnih bolnikov.

Ali zadošča le umik avtomatov s hitro prehrano?

Velik korak v tej smeri je bil umik avtomatov s šolskih hodnikov, ki ga je v sodelovanju z ministrstvom za zdravje sprejelo krovno ministrstvo za šolstvo. Ker so analize pokazale, da so tovrstni avtomati namenjeni le trženju komercialnih blagovnih znamk in ne zdravih izdelkov, so sklenili: "Novejša dognanja navajajo, da je šolsko okolje spoznano kot okolje, kjer se ne smejo izvajati nikakršne dejavnosti trženja nezdrave hrane otrokom in posredno promocije preslanih, presladkih in premastnih živil ter sladkih pijač, kar lahko vpliva na nakupne in prehranjevalne navade otrok in mladih. Skladno z navedenim Zakon o šolski prehrani prepoveduje njihovo namestitev."

Zdrav duh v zdravem telesu ali prazna vreča ne more stati pokonci

Da je ena prednostnih nalog prav prizadevanje za implementacijo zdravih prehranjevalnih navad, poudarjajo tudi na ministrstvu za zdravje. Temu sledi Resolucija o nacionalnem programu prehranske politike, del katerega sta zakon o šolski prehrani in smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Določeno je število obrokov, hranilna vrednost in živila, ki bi jih morali jedilniki vključevati. Hranilno revna živila, kot so slaščice, sladke pijače, kremno-čokoladne namaze, smernice odsvetujejo, a jih ne prepovedujejo. V vsakdanji jedilnik naj bi se vključevala največ enkrat mesečno, dodajajo na ministrstvu.

K spodbujanju zdravih prehranjevalnih navad je bil usmerjen tudi projekt tradicionalnega slovenskega zajtrka, ki so ga s skupnimi napori lani uresničili ministrstvo za šolstvo, za zdravje in kmetijsko ministrstvo. Poleg prehranjevalnih navad bi se tako dala priložnost tudi domačim pridelovalcem hrane, a se dobrim namenom navkljub vrstijo pomisleki in ostre kritike.

"Tradicionalni slovenski zajtrk je en blef, ki je bil sprejet v afektu. V resnici je bil ta zajtrk napačno koncipiran, preobilen, otroci pa ne morejo vse te hrane, ki jo užijejo v šoli, nikjer energetsko porabiti," je bil kritičen ravnatelj osnovne šole Prule Dušan Merc, ki dodaja, da je "po obilnem zajtrku nemogoče pričakovati, da bi lahko otroci storili več na umskem področju". "Šola je postala prehranjevalno preobremenjena. Otroci ne jedo kuhane zelenjave, solate, ogromno hrane se meče stran."

Šole so postale pitališča, starši pa storijo premalo za ozaveščenje otrok

Za dolgoročne in trajne rezultate ter boljše prehranjevalne navade pa bi lahko ceneje in najbolje prispevala domača vzgoja, a si starši predstavljajo, da je šola pitališče in ne prostor intelektualnega področja, saj je družba, v kateri živimo, presita, je kritičen Merc in dodaja: "Živimo v oralni civilizaciji, kjer ljudje vse tlačijo v usta. Otroci ves čas pijejo kokakolo, presladkane in nezdrave sokove, namesto da bi pili navadno vodo iz pipe.“

S stališčem, da bi morali otroci zajtrkovati doma, soglaša tudi Marjan Kuhar, pomočnik ravnatelja I. osnovne šole Celje. "Dokler bodo vse televizijske hiše, radii in časopisne hiše oglaševali nezdravo hrano in dokler ne bodo starši primerno ozaveščeni, bomo lahko šole bore malo storile,“ dodaja Kuhar.

Ključ je v vzgoji, problem pa je, da živimo v obdobju izobilja ter napačnih prehrambenih vrednot, je prepričan Merc. "Obilo problemov bomo imeli, ker otroci konzumirajo embalažo in ne hrane, v jedilih pa je preveč maščob, soli in vsega, kar je slabo prebavljivo, nezdravo. Ogromno otrok je predebelih, fizične sposobnosti so v 20 letih v povprečju padle za 30 odstotkov, veliko pa je tudi kroničnih bolezni, povezanih s prehrano – sladkorna bolezen,“ še dodaja.

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!