Danijel Bešič Loredan s predstavitvijo prepričal odbor DZ za zdravstvo

V današnji predstavitvi pred pristojnim odborom DZ je ministrski kandidat poudaril, da bo upravljanje epidemije ob morebitnem novem valu okužb prevzel Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) na čelu s predstojnikom centra za nalezljive bolezni Mariem Fafanglom. Strokovna skupina za covid-19, ki je v preteklih valovih delovala v okviru ministrstva, bo tako po njegovih besedah delovala v okviru NIJZ.

Ob tem bodo na ministrstvu za zdravje oblikovali skupino, ki bo v sodelovanju z NIJZ, primarno, terciarno in sekundarno ravnjo zdravstva ter domovi za starejše skušala zagotoviti dovolj veliko število bolniških postelj za zdravljenje covidnih bolnikov, brez ustavljanja zdravstvenega sistema, kar se je dogajalo v preteklih epidemičnih valovih.

Kot prvo bodo oblikovali novo covidno strategijo, ki jo bodo oblikovali in predstavili do 15. septembra, saj kot je povedal Loredan, jeseni že pričakujejo šesti val. S strategijo bodo po njegovih besedah skušali zagotoviti enakovredno obravnavo vseh pacientov. Ob tem je opozoril, da je zdravstveni sistem izčrpan in se sooča s pomanjkanjem zdravstvenega kadra. "Če bi znova prišlo do zaustavitve zdravstvenega sistema, se vsi zavedamo, da bi to pomenilo konec sistema," je poudaril.

Napovedal je tudi, da domovi starejših ne bodo zaprti, če bo mogoče, v primeru novega vala epidemije ne bodo zapirali šol in ustavljali družbe.

Ocenil je namreč, da je epidemija covida-19 v dveh letih razkrila vse organizacijske slabosti zdravstvenega sistema, ki je izčrpan, kader je na robu zmogljivosti, izredno stanje je tako na primarnem nivoju kot na urgentnih centrih. "Morda smo na točki, ko ljudje najtežje do zdaj pridejo do zdravstvenih storitev. Ljudje v čakalnih vrstah umirajo ali pa se njihovo stanje tako poslabša, da je nepopravljivo," je dejal.

Med epidemijo je po njegovih besedah prišlo do neenakovredne obravnave bolnikov, saj marsikateri necovidni bolnik ni prišel do zdravstvene oskrbe. Zdravstveno stanje prebivalstva se je tako poslabšalo, kot je naštel, je veliko stisk predvsem v duševnem zdravju, zaradi ustavitve preventivnih programov za otroke in mladostnike je "kup težav", umrljivost je strmo narasla, zaposleni v zdravstvenem sistemu pa so preobremenjeni in izgoreli.

Eno od prvih področij, ki ga poleg priprave covidne strategije namerava nasloviti ministrski kandidat, je področje primarnega zdravstva. Ob tem je nanizal nekaj predlaganih rešitev, ki so jih pripravili v vrstah primarnega zdravništva. Po napovedih Bešič Loredana jih bodo na ministrstvu preučili in jih tudi poskušali implementirati v interventnem zakonu. V sklopu zakona bodo za zdravstvo sicer namenili dodatnih 500 milijonov evrov v naslednjih 18 mesecih.

Med predlaganimi ukrepi so sicer razglasitev deficitarnih poklicev, povečanje števila glavarinskih količnikov na 2400 ob zagotovitvi dodatnega administrativnega kadra oz. kadra zdravstvene nege, sklenitev koncesij za nedoločen čas, zagotovitev ambulant za bolnike, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika, je naštel.

Z okrepitvijo primarnega nivoja zdravstva ob tem računajo na razbremenitev sekundarnega nivoja oz. urgentnih centrov, kjer bolniki ob nedostopnosti do družinskih zdravnikov pogosto iščejo zdravniško pomoč.

Kdo vse bo v Loredanovi ekipi?

Loredan je v predstavitvi pred odborom DZ za zdravstvo med drugim predstavil člane ekipe na zdravstvenem ministrstvu, ki jo sestavljata tudi dva nekdanja zdravstvena ministra. Predstavil je tudi načrt reorganizacije ministrstva, kjer bodo med drugim uvedli direktorat za zdravstveno nego.

Mesta državnih sekretarjev na ministrstvu za zdravje bodo prevzeli stomatolog in asistent na ljubljanski medicinski fakulteti Tadej Ostrc, dosedanja predsednica Socialne zbornice Slovenije in nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Breda Božnik ter nekdanja strokovna vodja zdravstvene nege v enoti za anesteziologijo in ambulantni center v mariborskem kliničnem centru Aleksandra Lah Topolšek.

Ostrc bo zadolžen za sekundarno in terciarno raven zdravstva, Božnikova za primarno raven zdravstva in domove starejših, Lah Topolškova pa za zdravstveno nego.

Spremenili bodo tudi del organizacije ministrstva za zdravje. Rešitve za področje zdravstvene nege, ki se med drugim sooča z vse več odhodi kadra iz zdravstva, bodo iskali v okviru novega direktorata za zdravstveno nego.

V ožji ekipi Bešič Loredana bodo tudi Mirta Koželj, Metka Paragi, Aleš Šabeder, Dorjan Marušič in Erik Brecelj, ki so Bešič Loredanu pomagali pri pisanju zdravstvenega programa.

Predsednica sveta stranke Gibanja Svoboda, nekdanja kardiologinja Mirta Koželj, ki je sodelovala pri oblikovanju zdravstvenega dela programa Gibanja Svoboda, bo na zdravstvenem ministrstvu vodila zdravstveni svet.

Nekaj sprememb se obeta tudi v organizacijskih strukturah ministrstva. Kot je bilo razumeti kandidata za zdravstvenega ministra, bodo del nalog in kompetenc direktorata za javno zdravje preseli na NIJZ, ključno vlogo bo opravljal direktorat za zdravstveno varstvo, ki ga bodo še okrepili.

Ukinili bodo direktorata za razvoj in za ekonomiko v zdravstvu in ju nadomestili z uradom za nadzor nabave in kakovost v zdravstvu – zametek načrtovane nove neodvisne agencije za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu. Vršilec dolžnosti vodje urada bo sprva nekdanji zdravstveni minister Šabeder.

Kot je pojasnil Bešič Loredan, bo v letu in pol pripravljeno vse potrebno za vzpostavitev napovedane agencije. Z njo med drugim želijo doseči, da bi predsedniki svetov javnih zdravstvenih zavodov svoje funkcije opravljali profesionalno.

Nekdanji zdravstveni minister Marušič bo vodil novi strateški svet za prenovo zdravstvenega sistema, katerega naloga bo v 12 mesecih pripraviti vizijo razvoja zdravstvenega sistema.

Prav tako je že določena vodja kabineta ministra na ministrstvu. Z ministrom za zdravje, ki opravlja tekoče posle, Janezom Poklukarjem pa je po besedah Bešič Loredana dogovorjeno, da bo primopredaja med njimi na ministrstvu potekala v četrtek ob 11. uri.

"Naša ekipa bi rada razbila tabu, da se v zdravstvu nič ne da spremeniti, da je zdravstveni sistem nedotakljiv," je še izpostavil.