Kakšne so pravice tujcev, ki pri nas zaprosijo za azil? Ali res dobijo 800 evrov?

Po Ženevski konvenciji je begunec opredeljen kot oseba, ki "se zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi rase, vere, narodne pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali določenemu političnemu prepričanju nahaja izven države, katere državljan je, in ne more ali zaradi takšnega strahu noče uživati varstva te države ali se vanjo vrniti".

Prosilec za azil je vsaka oseba, ki zaprosi za mednarodno zaščito in se pri tem sklicuje na preganjanje ali strah pred preganjanjem, kot ga definira Ženevska konvencija iz leta 1951, in čaka na odločitev o prošnji.

Kaj se zgodi, ko oseba zaprosi za azil v Sloveniji?

Pristojni organi o prošnji za azil vodijo postopek, kar pomeni, da ugotavljajo, ali je prošnja za mednarodno zaščito upravičena ali ne. Preden sprejmenjo odločitev, s prosilcem opravijo razgovor. Če organi dvomijo o starosti mladoletnika brez spremstva, lahko odredijo pregled, ki ga naredi izvedenec medicinske stroke.

Kakšne pravice ima oseba, ki pri nas zaprosi za azil, torej v času, ko odločajo o njegovi prošnji?

Prosilci za mednarodno zaščito imajo pravico do prebivanja v Sloveniji od dneva vložitve prošnje za mednarodno zaščito do pravnomočne odločitve o prošnji. To pomeni, da ima oseba, v času, ko odločajo o tem, ali bodo njegovi prošnji ugodili ali ne, pravico do prostega gibanja po celotnem ozemlju Slovenije.

Ko prejmejo prošnjo za azil, prosilca nastanijo v azilni dom, po potrebi pa tudi v ustrezne institucije ali pa se mu, ob izpolnjevanju pogojev, omogoči zasebno nastanitev.

Prosilec za azil ima, poleg prostega gibanja po državi, med drugim pravico do oskrbe v azilnem domu ali do finančne pomoči v primeru nastanitve pri zasebniku, pravico do nujnega zdravljenja, izobraževanja in žepnine, ki trenutno znaša 18 evrov mesečno.

Dnevna oskrba migranta v azilnem domu je državo v letu 2014 stala 12,26 evra. Prosilci, ki imajo lastna sredstva ali jim je preživljanje zagotovljeno kako drugače, morajo sami kriti stroške ali sorazmeren delež njih. Informacija, da naj bi azilanti prejeli kar 800 evrov žepnine mesečno, torej ne drži.

Kaj pa, ko je postopek odločanja o prošnji končan?

Če prosilcu po končanem postopku odobrijo prošnjo za mednarodno zaščito, pridobi pravico do sodelovanja v integracijskih ukrepih.

Oseba, ki se ji prizna mednarodna zaščita, je upravičena do enkratne denarne pomoči v višini minimalnega dohodka, ki trenutno znaša 288,81 evra.

Za nastanitev tujcev, ki so pridobili status begunca, se organizirajo integracijske hiše. Integracijsko hišo ustanovi ministrstvo za notranje zadeve, ki lahko za organizacijo delovanja in bivanja v integracijski hiši pooblasti na podlagi javnega razpisa izbrano društvo, ustanovo, zavod ali drugo nepridobitno pravno osebo, katere dejavnost obsega področje integracije beguncev.

Stroške nastanitve iz krije ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Begunci, ki imajo lastna sredstva za preživljanje ali jim je preživljanje zagotovljeno kako drugače, pa so dolžni sami nositi stroške ali sorazmeren del stroškov nastanitve v integracijski hiši.

Pravnomočna odločba, s katero je bil prosilcu za azil priznan status begunca, velja kot dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.

Nova zakonodaja omogoča postopke odločanja o prošnji za azil neposredno na meji ter ukinja enkratno denarno pomoč

V parlamentarni proceduri je sicer novi zakon o mednarodni zaščiti, ki v veliki meri ohranja obstoječo ureditev postopkov mednarodne zaščite, skladno s prenovljeno zakonodajo EU pa krepi standarde za ranljive kategorije in mladoletnike brez spremstva. Vključuje tudi mehanizme za preprečevanje zlorab sistema mednarodne zaščite, med drugim omogoča postopke odločanja o prošnji za azil neposredno na meji ter ukinja enkratno denarno pomoč.

Kaj pa, če prošnjo zavrnejo?

Če pa njegovo prošnjo zavrnejo, tujca predajo policiji, Centru za tujce v Postojni, ki izvede postopek vrnitve v izvorno državo.

Na zavrnjeno prošnjo se lahko prosilci pritožijo na sprejeto odločitev najmanj enkrat.

Če je bila prošnja dokončno zavrnjena na vseh ravneh, se osebi navadno določi rok, v katerem mora zapustiti državo, v nasprotnem primeru jo oblasti pridržijo in prisilno vrnejo v državo izvora. Prošnjo lahko organi obravnavajo tudi v t. i. pospešenem postopku, pri čemer jo med drugim lahko zavrnejo, če prosilec prihaja iz t. i. varne tretje države, če je namerno uničil svojo potno ali katero drugo listino ali če je zamolčal pomembne podatke.

Kdo statusa begunca ne more dobiti?

Oseba, za katero obstaja utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje proti miru, vojni zločin ali zločin proti človeštvu, ali če je pred vstopom v Slovenijo storila hudo kaznivo dejanje.

Kdo je ekonomski migrant?

Oseba, ki prostovoljno zapusti svojo domovino z namenom iskanja dela v tujini. Kadarkoli se lahko varno vrne domov in potemtakem ne potrebuje mednarodne zaščite.

Koliko ljudi pri nas zaprosi za azil?

V letu 2015 je pri nas za azil zaprosilo 277 oseb. Januarja letos je sledilo zatišje, saj je za azil zaprosilo 17 migrantov, februarja pa je po besedah državnega sekretarja na notranjem ministrstvi Boštjana Šefica za azil v Slovenji zaprosilo 90 ljudi, predvsem gre za osebe, ki so jih zavrnili Avstrijci.

Zaradi ukrepov Avstrije bi v prihodnje za azil lahko zaprosilo več tujcev

Šefic je dodal, da so številni prosilci postopke zelo hitro prekinili in sami zapustili azilni dom.  Poudaril je, da Slovenija še vedno ni ciljna država, je pa ocenil, da bi lahko zaradi ukrepov Avstrije v Sloveniji za azil v bodoče zaprosilo več tujcev.

Obstaja tudi subsidiarna zaščita

Status subsidiarne zaščite ne temelji na Ženevski konvenciji, temveč na mednarodnem humanitarnem pravu. Ta status je podeljen osebam, ki niso begunci, a kljub temu potrebujejo mednarodno zaščito. Gre za osebe, ki bi bile lahko ob povratku v deželo njihovega izvora izpostavljene nevarnosti resnih krivic, smrtne kazni, mučenja ter nehumanega ali poniževalnega obravnavanja. Prejemniki subsidiarne zaščite imajo navadno bolj omejen dostop do socialnih pravic kot begunci. Njihov status se redno preverja.

Kdo dobi dovoljenje za začasno zadrževanje?

Dovoljenje za začasno zadrževanje je dodeljeno osebam, ki nimajo upravičenih razlogov za dodelitev katere izmed oblik zaščite, a ne morejo biti vrnjene v njihove države izvora zaradi tehničnih ovir, npr. ker je njihovo državljanstvo dvomljivo ali ker je država izvora nedostopna zaradi krize ali pomanjkanja letalskih povezav.

Te osebe navadno nimajo ali pa imajo minimalen dostop do zaposlitve ali socialne pomoči.

Tudi njihov status se redno preverja. Po pojasnilih Šefica takšna odločba preneha veljati takoj, ko oseba, ki ji je bila odločba izdana, zapusti državo. Poudaril je tudi, da dovoljenje za zadrževanje ni dovoljenje za prebivanje.

Varna tretja država

Država se lahko razglasi za varno, če v njej življenje in svoboda posameznika nista ogroženi, če v skladu z Ženevsko konvencijo spoštuje načelo nevračanja, če spoštuje prepoved odstranitve, ki bi kršila prepoved mučenja ter krutega, nečloveškega in ponižujočega ravnanja, če v njej obstaja možnost zaprositi za status begunca, ter, če je v njej mogoče pridobiti zaščito.

Seznam varnih izvornih držav

Seznam varnih izvornih držav določi vlada. Ta je na seznam uvrstila Albanijo, Alžirijo, Bangladeš, BiH, Črno goro, Egipt, Kosovo, Makedonijo, Maroko, Srbijo, Tunizijo in Turčijo.