Upokojitvena starost se bo višala, z njo pa tudi odmerni odstotek

Premier Robert Golob je med cilji, ki so jih zasledovali pri predlagani noveli, izpostavil skrb za ustrezne pokojnine sedanjih upokojencev, skrb, da bo pokojninski sistem vzdržen še dolga leta in da bo javna blagajna lahko izplačevala ustrezne pokojnine tudi v prihodnosti ter skrb za zaupanje mlajših generacij, da bodo pokojnine še naprej ustrezno visoke oziroma dostojne, ko bo prišel njihov čas za upokojitev.

"Vse te tri cilje je bilo treba zložiti v mozaik in ponosen sem, da je to vsem socialnim partnerjem uspelo," je poudaril Golob. Ocenil je, da je dogovor med socialnimi partnerji o pokojninski reformi zmaga dialoga in spoštovanja med akterji.

Uravnoteženost pogajanj se po oceni premierja najbolj kaže v tem, da spremembe ne gredo na škodo sedanjih upokojencev. Po njegovih beseda so predvideni sistemski ukrepi, ko gre za dodatke; varstveni dodatek so administrativno razbremenili, letni dodatek pa sistemsko uredili, "kar pomeni, da ne bo več stvar posamezne vlade in posameznega proračuna". Uvedli so tudi nov zimski dodatek na tako "poskrbeli, da bodo vsi upokojenci poleg sedanjih dodatkov dobili še tako imenovano božičnico", je dejal premier.

Kot je pojasnil, bo prvi zimski dodatek izplačan že v letošnjem letu ob novembrski pokojnini in bo znašal 150 evrov, potem pa se bo dvigoval do leta 2030 za dvajset evrov letno.

Sistemska ureditev vseh dodatkov je po njegovem pomembna tudi zato, ker so bili ti do sedaj prepuščeni vsakoletnim pogajanjem o proračunu, sedaj pa se je politika skupaj s socialnimi partnerji zavezala, da upokojencem to pripada in to postaja zakonska pravica, je poudaril. 

Tudi pristojni minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je izpostavil ravnotežje med javnofinančno vzdržnostjo in blaginjo. Opozoril je, da reformo potrebujemo zato, ker se kot družba staramo, s tem pa se bistveno spreminja razmerje med tistimi, ki vplačujejo v pokojninski sistem, in tistimi, ki prejemajo pokojnino.

Kot je dejal, so s socialnimi partnerji "zelo hitro prišli do dveh temeljev, na katerih smo postavljali reformo" in se "dogovorili, da smo vsi skupaj pripravljeni delati nekoliko dlje, ampak ne za slabše pokojnine, in drugič, kako izpeljati to reformo sistema, da bo pripravljena na demografski prehod".

Rešitev so našli v naslednjem konceptu: "V pokoj bomo šli z dobro odmerjeno pokojnino, zato odmerni odstotek postavljamo na 70 odstotkov. Se bo pa ta pokojnina potem zmerneje usklajevala, bolj z inflacijo kot s plačami," je dejal Mesec. S podaljševanjem referenčnega obdobja za izračun osnove za odmero pokojnine na 40 let brez petih najslabših let pa želijo bolj smiselno "uveljaviti princip, da kolikor prispevam v pokojninsko blagajno, toliko solidarnosti bom v višini pokojnine od nje dobil, s čimer sistem postaja tudi bolj pravičen," meni Mesec.

Delodajalci zadovoljni, prispevna stopnja ostaja nespremenjena

"Največji dosežek tega dogovora je soglasna odločitev vseh treh strani, da se ohrani nespremenjena prispevna stopnje delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje – predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, o katerem smo se pogajali, je namreč predvideval njen dvig iz 8,85 odstotka na 12,5 odstotka," so v odzivu zapisali predstavniki Združenja delodajalcev Slovenije, ki so prav tako med podpisniki dogovora. 

Prepričani so, da so z njim dosegli uravnotežen kompromis, ki po eni strani zagotavlja vzdržnost pokojninske blagajne ter dostojne pokojnine trenutnih in bodočih upokojencev, po drugi pa ne prinaša dodatne obremenitve že tako visoko obremenjenih plač v Sloveniji.  

V Obrtni zbornici Slovenije so poleg nespremenjenih prispevnih stopenj pozdravili tudi dejstvo, da ni prišlo do napovedanih drastičnih povišanj prispevkov za s.p.-je in da ne bo obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja. "Zavarovalne osnove za s.p.-je tako ostajajo nespremenjene. Še vedno bo spodnji prag v višini 60 odstotkov povprečne plače in ne 90 odstotkov, kot je bil prvotni predlog vlade. Za ostale s.p.-je bo še vedno zavarovalno osnovo predstavljal dobiček iz preteklega leta znižan za 25 odstotkov in ne dobiček znižan za 14 odstotkov, kar je bil predlog vlade. Še vedno bo zanje veljala kapica v višini 3,5-kratnika povprečne plače, prvoten predlog vlade pa je bila odprava kapice. To bi v praksi pomenilo, da bi se morali prispevki plačevati od celotnega dobička," so pojasnili. Ohranja se tudi  status popoldanskih s.p.-jev, kar pomeni, da bodo plačevali zgolj pavšalne prispevke in ne celotnih iz naslova dejavnosti, kot je bil prvoten predlog vlade.  

"V OZS smo ves čas pogajanj poudarjali, da ne sme priti do dodatnih obremenitev obrtnikov in podjetnikov, saj bi to pomenilo zmanjšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva," je po podpisu dogovora poudaril predsednik OZS Blaž Cvar. Prav tako je treba razumeti, da espeji nimajo enakih pravic kot zaposleni, zato jih je po Cvarovem mnenju treba obravnavati ločeno.

Predsednica trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah je izpostavila, da z današnjim podpisom dogovora naloga vlade in socialnih partnerjev ni končana, temveč se začenja začetek javne razprave o predvidenih spremembah pokojninske reforme, ki jo bodo socialni partnerji izkoristili za izboljšanje nekaterih predlaganih določil. Med "še ne dovolj dorečenimi določili" je izpostavila drugi pokojninski steber, "za katerega v gospodarstvu pričakujemo, da bo še naprej temeljil na prostovoljnosti", je poudarila.

Je pa pozdravila odločitev, da se prispevne stopnje za delodajalce v tem trenutku ne spremenijo. Kot je poudarila, so pogajanja vlade in socialnih partnerjev potekala v razmerah gospodarske negotovosti, kaj je pred nami, pa nihče od nas danes z gotovostjo ne more trditi. To so razumeli tudi glavni pogajalci, je izpostavila.

Sindikati o pokojninski noveli: Ni idealna, je pa boljša kot pred pogajanji

Sindikalna stran je današnji podpis pospremila s priznanjem, da gre za kompromis, da rešitve niso idealne, so pa po pogajanjih s socialnimi partnerji boljše, kot bi bile glede na prvotna vladna izhodišča. Sindikati so v pogajanjih zasledovali cilj, da hkrati zaščitijo položaj sedanjih in bodočih upokojencev, so dejali.

Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič je dejala, da so bila pogajanja izjemno zahtevna in težka, temeljila so tudi na strokovnih podlagah. "In verjamem, da se bo tudi v času javne razprave pokazalo, kako zahtevno je to področje. Če smo skušali socialni partnerji iskati nek spodnji sprejemljiv minimum z vseh strani in za vse skupine, bo javna razprava seveda razgrnila posamezne interese, probleme itd.," je napovedala.

Ob tem je navedla, da bodo po opravljeni javni razpravi socialni partnerji še enkrat preverili prejete predloge in tiste, ki bodo sprejemljivi za vse tri, tudi vključili v predlog zakona.

Po njenih besedah je sicer predlog sprememb bolj namenjen bodočim upokojencem kot pa sedanjim, "vendarle pa se je našel prostor za izboljšanje tudi njihovega položaja, pa da hkrati ne obremenjujemo pretirano bodočih generacij, ker smo se tega lotili pravočasno", je ocenila. Tako je po njenih navedbah prehodno obdobje za zvišanje upokojitvene starosti dovolj dolgo.

V zvezi svobodnih sindikatov pa so "s stisnjenimi zobmi pristali na to, da se ne povečujejo prispevne stopnje za delodajalce", je priznala. Delavci trenutno namreč za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačujejo še enkrat več v pokojninsko blagajno kot delodajalci. "To je zdaj stvar kompromisa, žal pa mi je, da je tudi delodajalska stran zamudila priložnost, da bi ob izenačitvi prispevne stopnje lahko storili tisto, o čemer govorimo ves čas, torej ne povečali bruto plač, ampak zvišali neto plače," je izpostavila.

Dogovor bi morali podpisati že v ponedeljek

Po neuradnih informacijah v ponedeljek niso podpisali dogovora, ker se delodajalci niso hoteli v zameno za ohranitev prispevnih stopenj za pokojninsko zavarovanje v zdajšnji višini odpovedati dejavnostim, ki so jih že začeli zaradi nezadovoljstva glede prispevka za dolgotrajno oskrbo. S takšnim dogovorom se niso strinjali, ker po njihovi oceni prispevek za dolgotrajno oskrbo nikakor ni povezan s pokojninsko reformo. Dogovor se je zato spremenil, predstavniki delodajalcev in sindikatov pa so o spremenjenem besedilu zatem razpravljali še na svojih organih.

Spremenjeni dogovor, ki ga je pridobila STA, navaja, da bodo po sprejetju novele pri odpiranju razprav o ukrepih na davčnem področju razpravljali o celotni javnofinančni sliki, vključno s spremembami na področju prispevnih stopenj tako delodajalcev kot delavcev. Brez soglasja socialnih partnerjev se ne bo spreminjala nobena od prispevnih stopenj, izhaja iz dogovora.