Kaj skriva policija?

Komisija DZ za nadzor nad obveščevalnimi in varnostnimi službami se je na današnji za javnost zaprti seji seznanila z navedbami ombudsmana Matjaža Hanžka o domnevno nezakonitem ravnanju postojnskih policistov v primeru družine Strojan. Komisija ni sprejela še nikakršne odločitve, saj bodo zahtevali še nekaj dodatnih obrazložitev, je po zaključku seje dejal predsednik komisije Davorin Terčon (LDS).

Glede ravnanja policistov v primeru družine Strojan člane komisije zanima predvsem komuniciranje med Policijsko upravo Postojna (PUP) in Generalno policijsko upravo (GPU), ter strateške usmeritve, ki naj bi jih ministrstvo za notranje zadeve oziroma GPU posredovala postojnskim policistom. V javnosti o policijskem delovanju obstajajo različna mnenja. Tako nekateri menijo, da je šlo za očitno uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov brez odredbe pristojnega tožilstva oziroma sodišča, drugi pa zagovarjajo stališče, da je šlo za klasično policijsko delovanje, v katerem so delovali zgolj policisti PUP, je pojasnil Terčon.

Deljena mnenja med člani komisije

Tako kot v javnosti so tudi v komisiji mnenja glede omenjenega vprašanja deljena, je dejal Terčon in hkrati opozoril, da je v omenjenem primeru šlo za spremljanje oziroma opazovanje ozkega kroga članov družine Strojan in tistih, ki so prihajali z njimi v stik. Predsednik komisije verjame, da mora imeti za učinkovito delovanje policija na voljo določene instrumente. Vendar pa je bilo zaradi nesorazmernosti uporabe različnih sredstev opazovanja delovanje policije v konkretnem primeru napačno.

Kaj je z ovadbo?

Člane komisije po Terčonovih besedah prav tako zanima usoda kazenske ovadbe, ki jo je varuh človekovih pravic vložil na vrhovno državno tožilstvo. Iz odgovora generalne državne tožilke na omenjeno ovadbo namreč izhaja, "da so to bolj stališča do uvedbe prikritih preiskovalnih ukrepov, nas pa zanima tudi formalni status vložene kazenske ovadbe," je dejal Terčon.

Policija ovirala delo komisije?

Kot je še opozoril predsednik parlamentarne nadzorovalne komisije, imajo z ministrstvom za notranje zadeve oziroma GPU kar nekaj težav, saj so predstavniki le-teh komisiji nekatere podatke prikrivali. "Če se bo to nadaljevalo, se postavlja vprašanje, koliko je parlamentarni nadzor sploh smiseln." Terčon je še mnenja, da je šlo v konkretnem primeru tudi za oviranje klasičnega parlamentarnega nadzora.

Policija očitke zanika in ocenjuje dosedanje sodelovanje s parlamentarnimi nadzorniki kot korektno. V primeru družine Strojan je policija ravnala v skladu z zakonom in drugimi predpisi ter v vseh primerih naredila vse za zagotovitev varnosti življenja ljudi, njihove osebne varnosti in premoženja, so poudarili v sporočilu za javnost generalne policijske uprave. V nobenem primeru policija ni izvajali tajnega opazovanja, tajnega sledenja ali drugih zakonsko določenih ukrepov, ki jih ureja 149.a člen zakona o kazenskem postopku, ker za njihovo uvedbo in izvajanje ni bilo zakonske podlage, so zapisali.

Nova dokumentacija v primeru Ane Jud

Tudi v primeru novinarke Ane Jud komisija še ni sprejela dokončnega mnenja, saj so člani danes prejeli še dodatno dokumentacijo, na osnovi katere morajo zadevo nadalje proučiti, je pojasnil predsednik nadzorne komisije.

Kot je pojasnil vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič, novi dokumenti sektorja kriminalistične policije dokazujejo, da je policija v primeru Ane Jud uporabljala posebne ukrepe, še preden je zanje dobila dovoljenje. Policija je namreč po njegovih besedah dobila dovoljenje za snemanje s pisno privolitvijo Judove 5. septembra, medtem ko dokument navaja, da se je uvedba posebnih metod začela 31.avgusta. Po njegovem mnenju gre v vsej zadevi za konstrukt policije. "Mislim, da bodo morale zaradi tega na nekaterih položajih na notranjem ministrstvu padati glave," je zaključil prvak SNS.

Judova v svoji knjigi med drugim navaja, da naj bi predsednik SNS Jelinčič od Jakliča prejel 62 milijonov tolarjev podkupnine, v zameno za to pa naj bi Jelinčičeva stranka v parlamentu podprla preoblikovanje Vzajemne v delniško družbo. Vzajemna naj bi v ta namen naročila posebno študijo o preoblikovanju, z njo pa je Jelinčič nastopil v parlamentu. Ker je pozneje Jaklič najavil svojo kandidaturo na lokalnih volitvah za položaj mestnega svetnika v Ljubljani na listi SNS, naj bi to po navedbah Judove kazalo na povezavo, "ki je več kot očitna".