Zadeva Patria je glede domnevnih nepravilnosti pri nakupu oklepnikov v skupini tožilcev za pregon organiziranega kriminala še v predkazenskem postopku, zato več informacij za zdaj ne morejo posredovati. Medtem tožilci v skupini preiskujejo tudi, kako je v javnost pricurljal podatek o poslanem SMS-sporočilu na mobilni telefon generalne tožilke Barbare Brezigar s strani Darka Njavra. Lansko pomlad je na svoj mobilnik prejela sporočilo z Njavrovim podpisom, ki pa po njenih trditvah ''ni imelo nobene zveze z zadevo Patria'', ampak s problemi gospodarskega kriminala.
Policisti naj bi v preverjanju domnevno spornega nakupa patrij Njavra obravnavali kot ''nadzorovano osebo'', zato so pridobili izpis klicev in poslanih sporočil z njegovega telefona, kjer se je pojavila tudi številka Brezigarjeve. Njavro se je takrat čudil, zakaj policija ni po uradni dolžnosti začela preganjati suma zlorabe uradnega položaja. Zato je sam podal dve ovadbi, in sicer zaradi suma storitve kaznivega dejanja izdaje tajnih podatkov, ker je v javnost prišel podatek iz policijske preiskave o njegovih zasebnih telefonskih pogovorih, in zaradi suma zlorabe uradnega položaja ali pravic, ker bi morala policija prvo kaznivo dejanje preganjati po uradni dolžnosti.
"Ker policisti tega niso storili, sem podal kazensko ovadbo zoper neznano pooblaščeno osebo, ki je razpolagala s podatki o mojem izpisu telefonskih številk in teh podatkov ni hranila, kot bi jih morala, temveč je dopustila, da so prišli v javnost, s čimer mi je bila povzročena škoda. Ker gre za podatek iz preiskave, bi morala policija po uradni dolžnosti preverjati, kdo je dal ven ta podatek, s katerim je razpolagalo samo od štiri do pet oseb.'' Na vprašanje, kdo so te osebe, ni želel odgovoriti, ''ker ne bom isti kot oni''. ''Ne bom govoril na pamet. Znotraj policije točno vedo, kdo je razpolagal s temi podatki in kdo jih je lahko komu poslal.''
Če je osumljenec v zadevi Patria, ne ve. ''Z menoj kot osumljencem ni bil opravljen noben razgovor. Kot priča pa je bil razgovor opravljen, ker so policisti sledili navedbam novinarja Roka Praprotnika, ki je pisal, da sem vpleten v Patrio.'' Vse obtožbe o kakršni koli vpletenosti v afero sicer zanika, zaradi škode, ki mu je bila povzročena, pa bo zahteval tudi odškodnino, vendar še ne ve, kolikšno. ''Najprej bomo počakali, zakaj se je to zgodilo. Ali je prišlo do 'šlamparije' ali pa so v ozadju politični motivi, kar je seveda bolj verjetno. V tem primeru je bil namen diskreditacija dveh oseb, tako tožilke kot mene. Če bo to v preiskavi dokazano, bom podal tudi odškodninski zahtevek zoper vse vpletene.'' Na vprašanje, kdo bi imel tak interes, je odgovoril: ''Osebe, s katerimi imam opravka že od leta 1994 iz obdobja Depale vasi.''
Izprašali novinarja Veseliča
V skupini so danes opravili razgovor z novinarjem Boštjanom Veseličem. "Spraševali so me o povezavi z Njavrom. Odvrnil sem jim, da sem vse, kar sem imel v tej zadevi za povedati, objavil kot novinar nacionalne televizije v Dnevniku." Na razgovor so ga povabili kot pričo in ne kot osumljenca, celoten postopek pa je trajal 10 minut.
Njegov pooblaščenec Boštjan Penko je dodal, da gre "tukaj na nek način za sprevrženo oziroma obrnjeno logiko obravnavanja dogodkov, za katere se je sprva govorilo, da gre za komunikacijo med generalno državno tožilko in med določenimi osebami, ki so bile osumljene v zadevi Patria". "Na koncu pa se izkaže, da se obravnavajo novinarji, ki so objavili te informacije. Da se poskuša ugotoviti, kdo so njihovi viri, in da se poskuša pritiskati nanje s takšnimi nedefiniranimi vabili, da bi se pač to od novinarjev izvedelo." To po njegovih besedah kaže na zlorabo institucije Vrhovnega državnega tožilstva in "na ponovno instrumentalizacijo tega državnega organa v neke povsem druge namene".
Rok Praprotnik, ki je tudi poročal o zadevi, vabila za danes ni prejel, prav tako preiskovalci z njim še niso stopili v stik. Sumi pa, da se želi Brezigarjeva dokopati do podatka, "kdo ji je povzročil težave, ki jih je imela, potem ko je javnost izvedela za Njavrovo sporočilo".
Na ljubljanskem tožilstvu o 'Resnici o Patrii'
Zadeva Patria je sicer zelo široka. V skupini preiskujejo domnevno korupcijo pri nakupu oklepnikov in izdajo uradne tajnosti, na Okrožnem državnem tožilstvu pa so dobili predloge za pregon, ki jih je podal Janez Janša po objavi oddaje Resnica o Patrii na finski televiziji. V oddaji se je namreč namigovalo, da je bil med podkupljenimi tudi Janša. Nekdanji premier in prvak SDS je zato zaradi ''žaljive obdolžitve'' tožilstvu predlagal pregon finskega novinarja Magnusa Berglunda, predsednika protikorupcijske komisije Draga Kosa in nekdanjega prvega moža policije Bojana Potočnika. Na odgovor, v kakšni fazi je postopek na ljubljanskem tožilstvu, še čakamo.
KOMENTARJI (55)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.