Plačilo le manever Vzajemne?

Petkov "manever" Vzajemne, ko je lekarnam nakazala del dolgovanega denarja, je le izigravanje lekarn, je na novinarski konferenci Lekarniške zbornice Slovenije ocenila predsednica zbornice Andreja Čufar. Prepričana je, da je Vzajemna s tem želela le preložiti zaračunavanje, s katerim so grozile lekarne, ne pa tudi urediti medsebojne poslovne odnose. Čufarjeva opozarja, da je Vzajemna še vedno dolžna nekaterim lekarnam.

Napoved lekarn o zaračunavanju zavarovancem Vzajemne je tako po besedah Čufarjeve le prestavljena. Problem namreč še zdaleč ni rešen, a lekarne bodo vztrajale, da se ta uredi čim hitreje, je ob tem zagotovila direktorica Celjskih lekarn Lilijana Grosek.

'Vzajemna se izgovarja'

Vzajemna se po oceni Čufarjeve izgovarja na izravnalne sheme, ker želi spremeniti poslovni odnos, ki ga ima z lekarnami s pogodbo urejenega že od leta 2000. Čufarjeva meni, da če bi dogovor o nižjem nadomestilu uspel Vzajemni, bi ji s podobnimi zahtevami sledili tudi drugi dve zdravstveni zavarovalnici, ki preko zavarovalnega združenja že skušata doseči znižanje nadomestil.

Glede navodila ministrstva za zdravje, o katerem so v zbornici sicer slišali le iz medijev, ne vedo še nič in čakajo, da bo objavljen, je še pojasnila Čufarjeva. Če bo navodilo v prid zavarovalnicam, potem lekarnam ne bo preostalo drugega kot dokazovanje, da je zakon napačen, je še dejala predsednica lekarniške zbornice. Država namreč nobenemu poslovnemu subjektu ne more ukazati, da dela zastonj, je poudarila Čufarjeva.

Čufarjeva je pojasnila, da so imele lekarne pred sprejemom novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je uvedla izravnalne sheme, z zdravstvenima zavarovalnicama Triglav in Adriatic podpisani pogodbi za plačevanje triodstotnega nadomestila, česar pa tudi ti dve zavarovalnici od sprejema zdravstvene novele ne spoštujeta več in plačujeta le še 0,75 odstotka nadomestila.

Takšen dogovor so lekarne skušale doseči tudi z Vzajemno, ki pa jih je - tako Čufarjeva - zavrnila z utemeljitvijo, da bodo na triodstotno nadomestilo pristali, če lekarne svojo zahtevo utemeljijo z ekonometrično študijo. Zato je Lekarniška zbornica pri Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani tudi naročila študijo o tem, koliko obdelava podatkov za zavarovalnice lekarne sploh stane, je pojasnila Čufarjeva.

Zbornica izdelala študijo

Študija, za katero je zbornica lani plačala 6,5 milijona tolarjev oz. 27.124 evrov, je pokazala, da bi bilo za kritje vseh stroškov, ki z obdelavo podatkov za zavarovalnice nastanejo lekarnam, ustrezno nadomestilo v višini 4,36 odstotka. A na Vzajemni sedaj to študijo zavračajo kot pristransko, kar pa je za zbornico nesprejemljivo, glede na to, da so z njo pogojevali sklenitev nove pogodbe.

Na očitke Vzajemne, da lekarne niso sprejele ponujene programske opreme, s katero bi lahko zavarovalnici brez dodatnih stroškov posredovali zahtevane podatke, pa Čufarjeva odgovarja, da to ne bi bilo ravnanje dobrega gospodarja. Kot je dejala, je Vzajemna takrat, ko se je začelo govoriti o novem zakonu o izravnalnih shemah, brez vednosti lekarn naročila spremembe programske opreme, lekarniške zbornice in njene komisije za informatiko pa o tem ni nikoli obvestila. Čufarjeva sicer ne izključuje možnosti, da bi se v prihodnje dogovorili za novo programsko opremo, a to le, če bi se prej jasno dogovorili, do katerih podatkov bi Vzajemna s to programsko opremo sploh imela dostop.