Slovenija lahko reče 'ne'

Komisija državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve meni, da bi moral državni zbor odločanje o ratifikaciji protokola o vstopu Hrvaške v Nato preložiti na poznejši čas. Člani komisije ocenjujejo, da bi bila preložitev ratifikacije smiselna, upoštevaje zadržke, ki izhajajo iz odprtih vprašanj v odnosih s Hrvaško.

Prepričani so, da bi se morala državni zbor in državni svet pred odločitvijo o ratifikaciji protokola seznaniti z vsemi dokumenti o pristopu Hrvaške k zvezi Nato. Komisija "se zaveda, da je v interesu Slovenije, da se čim prej rešijo vprašanja, povezana z integracijo Hrvaške v mednarodne povezave, kot sta Evropska unija in Nato, kar bo prispevalo k stabilnosti regije''. Zato načelno podpira članstvo Hrvaške v Unijo in Nato, na ponedeljkovi seji pa je sprejela sklep, da se dnevni red sredine 13. seje razširi s predlogom zakona o ratifikaciji protokola o vstopu Hrvaške v Nato.

"Rokometna diplomacija"

Tudi Hrvaška miri strasti. Premier Ivo Sanader bo v prihodnjih dneh poslal vabilo slovenskemu kolegu Borutu Pahorju na ogled rokometne tekme na svetovnem prvenstvu na Hrvaškem, je potrdil tiskovni predstavnik hrvaške vlade Zlatko Mehun. Dodal je, da bo vabilo odvisno od tega, ali bo Hrvaška vstopila v drugi krog tekmovanja, ko naj bi zaigrala v Zagrebu.

Slovenski premier se bo na morebitno povabilo odzval. ''V kabinetu predsednika vlade menimo, da je dialog vedno koristen, pred samo odločitvijo pa moramo počakati vsaj na uradno obvestilo hrvaške strani,'' so sporočili. ''Na Hrvaškem se počasi le krepi spoznanje, da je Slovenija članica EU in da visoki predstavniki EU ne morejo imeti drugačnih stališč, ki bi hkrati predstavljala stališča Slovenije,'' pa je ocenil Pahor.

Hrvaška ima na sporedu še dve tekmi, preden bo jasno, ali se bo uvrstila v drugi krog tekmovanj najboljših svetovnih rokometnih reprezentanc. Omenjena "rokometna diplomacija" bo lahko odprla pot tudi za uradno srečanje Sanaderja in Pahorja, na katerem bi se pogovarjala o umiku slovenske blokade hrvaških pogajanj z Evropsko unijo ter odpiranju možnosti za urejanje mejnega spora, ocenjuje današnji Vjesnik. Zagrebški časnik, ki je v večinski lasti vlade, poudarja, da je v zadnjih dneh slišati spravljive tone in konstruktivne predloge za umirjanje stanja in umikanje blokade.

Swoboda: Slovenija je močnejša

Hrvaški in slovenski premier bi se morala čim prej sestati, brez pogojev, da naj bodo zraven evropski predstavniki, je medtem v Evropskem parlamentu poudaril evropski poslanec Hannes Swoboda. "Moje sporočilo hrvaški strani je: prosim, sestanite se, brez zahtev, da naj bodo zraven predstavniki Evropske komisije ali Sveta EU," je poudaril. "Če bi se predsednika vlad lahko sestala in našla konsenz za postopek (reševanja vprašanja meje), bi bil to ogromen korak naprej," je izjavil po razpravi o njegovem letnem poročilu o napredku Hrvaške na poti v EU, o katerem bo zunanjepolitični odbor Evropskega parlamenta glasoval v sredo.

Swoboda je sicer pojasnil, da je Slovenija na močnejši strani, ker lahko konec koncev reče 'ne' v pogajanjih s Hrvaško, a blokiranje odpiranja poglavij lahko prepreči končanje pogajanj Hrvaške z EU še letos, kot je načrtovano. Swoboda je tudi pojasnil prohrvaško vzdušje v Evropskem parlamentu: "V parlamentu smo vedno na strani šibkejšega in v tem primeru je Hrvaška šibkejša, čeprav je Slovenija manjša. Hrvaška je šibkejša, ker je zunaj, zato ima Hrvaška močno podporo. A številni naši člani tudi priznavajo, da ima Slovenija upravičene argumente."

"Želeli bi, da bi bili obe strani bolj dejavni pri iskanju rešitve, ne pa samo sedeli in čakali, da druga stran napravi korak naprej," je še poudaril Swoboda. Po njegovem mnenju je sicer "vse manj realistično", da bi Hrvaška lahko postala članica EU leta 2011. Veliko je sicer po njegovih besedah odvisno od tednov, ki prihajajo. Če bi Slovenija in Hrvaška bili pripravljeni na sodelovanje, bi ta cilj še bil izvedljiv, a zelo težko, je ocenil.

Mesić zaljubljen v Slovenko

Spomnimo še na oddajo Nedeljom u 2 na hrvaški televiziji, ko je hrvaški predsednik Stjepan Mesić v Murini obleki priznal, da je v mladosti ljubil Slovenko. Pojasnil je, da je bila njegova nedavna izjava, ko je dejal, da bi Slovenci gledali morje z razdalje 20 kilometrov, če ne bi bilo hrvaških partizanov, iztrgana iz konteksta. Poudaril je, da se Hrvaška ob slovenskem vstopanju v EU ni vedla tako, kot se zdaj Slovenija, čeprav je mejni spor obstajal že takrat. “Slovenci naj nam podajo žogo,“ je še pozval.

Današnji Novi list medtem spominja na glasne negativne odzive številnega občinstva ob odpiranju Arene Zagreb, ki so bili namenjeni slovenskemu delegatu na prijateljski rokometni tekmi med Hrvaško in Rusijo. Dejstvo je, da bo moral Sanader razmisliti, da bo prihod Pahorja verjetno izzval podobne odzive, ocenjuje Novi list.

Sporni zemljevid?

Najnovejša nesoglasja pa so usmerjena na zemljevid, objavljen na spletni strani Agencije za okolje (Arso), ki se zdi Hrvaški ''nekorekten'' in ''pravno neutemeljen'', saj je celoten Piranski zaliv zarisan znotraj slovenske državne meje. Zato so hrvaške oblasti že protestirale v Ljubljani. V Arsu so pojasnili, da so podatki, prikazani na Atlasu okolja, iz uradnih evidenc Republike Slovenije. ''Prikazana meja na morju je povzeta iz uradnih evidenc geodetske uprave in predstavlja mejo katastrske občine Morje, ki je združena z državno mejo na kopnem,'' so dodali.

Tudi na okoljskem ministrstvu, kamor spada Arso, so poudarili, da je zaris državne meje Republike Slovenije v skladu z določbami Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije in je usklajen s podatki, ki se vodijo v uradnih evidencah geodetske uprave. ''Državna meja Slovenije z Avstrijo, Italijo in Madžarsko je dokončna in mednarodno priznana. Zaris meje na morju predstavlja mejo katastrske občine Morje, ki je določena po Uredbi o določitvi območja ribolovnega morja Republike Slovenije. Zaris državne meje s Hrvaško obsega zaris mej parcel, ki se vodijo v evidenci zemljiškega katastra oziroma zaris meje prostorskih enot (naselij) na območjih, kjer se v evidenci Registra prostorskih enot vodijo hišne številke. Državna meja Republike Slovenije z Republiko Hrvaško še ni urejena, zato tudi zaris meje ni dokončen,'' so sporočili.