Hojsovi nadzorniki na vsak način hočejo od NPU Počivalškov dosje

Nadzorniki Aleša Hojsa se želijo na vsak način dokopati do podatkov v predkazenskem postopku zaradi spornega nakupa ventilatorjev, zato na NPU prihajajo na različne nadzore. Čeprav nimajo nobenega konkretnega razloga oziroma pravne podlage, zakaj se želijo seznaniti s celotno vsebino spisa, to poskušajo na različne načine. Ker jim na NPU še ni uspelo, so po naših informacijah ubrali drugo pot in poskusili kar preko policijskega Urada za informatiko in telekomunikacije. Pri tem poskusu naj bi se sklicevali na ministrovo odredbo, a so tudi tam naleteli na ljudi, ki spoštujejo zakonodajo in jim dostopa do spisa niso omogočili. O spornih zahtevah pa so obvestili NPU in tožilstvo. Tožilstvo pa je znova prepovedalo, da bi se nadzorniki seznanili s Počivalškovim spisom. 

Že prvič so morali posredovati, ko so nadzorniki od NPU zahtevali celo tožilske usmeritve v tej preiskavi. Tudi takrat niso dovolili vpogleda v dokumentacijo. Tako so nadzorniki že najmanj dvakrat odšli praznih rok. 

Po naših informacijah sploh ne povedo, zakaj želijo vpogled v cel spis oziroma kaj iščejo. Uradno pa opravljajo samo nadzor nad zakonitostjo policijskih pooblastil, torej preverjajo zakonitost hišnih preiskav, pridržanja osumljencev in podobno. To pa seveda nikakor ne pomeni, da se lahko seznanijo tudi z vsebino predkazenskega spisa. Na Policiji in tožilstvu opozarjajo, da se nadaljuje nezakonito početje nadzornikov, ki enako kot notranji minister ne razumejo, da je tožilec gospodar predkazenskega postopka. Kar pomeni, da se ne minister ne nadzorniki ne morejo seznanjati z vsebino preiskave in vohuniti za informacijami, ki zanimajo politike. V zadnjem nadzoru ministrstva za notranje zadeve nad izvajanjem policijskih pooblastil in nalog na NPU so po naših neuradnih informacijah sodelovali Darijo Levačić, Simon Sihur in Staš Svetek.

Kaj iščejo nadzorniki MNZ v Počivalškovem spisu?

Postavlja se vprašanje, ali se želijo politiki seznaniti samo z obremenilnimi dokazi zoper gospodarskega ministra Počivalška, ali jih morda skrbi, da se je v preiskavi znašel še kdo iz vladajoče koalicije, ki je vpeta v posle nabave zaščitne opreme. Čeprav je stroka že večkrat opozorila, da nadzori nad delom Policije ne smejo biti politično motivirani, ampak morajo imeti strokovno podlago, tega nadzorniki očitno ne upoštevajo. Tudi doc. dr. Miroslav Žaberl, profesor na Fakulteti za varnostne vede v Mariboru, ki je bil sam dolgoletni direktor Urada za policijo in druge varnostne naloge in do obisti pozna zakonodajo na področju nadzorov, je že večkrat opozoril, da je tožilstvo gospodar postopka. Ker tožilstvo usmerja in vodi kriminalistične preiskave na Nacionalnem preiskovalnem uradu. Zato nihče drug ne more posegati v vsebino preiskav, ne minister ne nadzorniki. Ker to po mnenju Žaberla pomeni tudi poseganje v avtonomijo dela državnega tožilstva. Sedanji direktor Direktorata za policijo in druge varnostne naloge Lado Bradač, ki pošilja nadzornike na NPU, si očitno drugače razlaga veljavno zakonodajo. Čeprav pravniki opozarjajo, da bi morali ljudje na teh funkcijah v prvi vrsti skrbeti za zakonitost vseh postopkov na Policiji. Ne pa, da delajo po navodilih politike. Ker to namreč pomeni, da tudi nadzorniki delajo nezakonito, ko posegajo na področja, kjer po zakonu nimajo pristojnosti. 

Bi se moralo tožilstvo odločneje odzivati na nezakonito početje?

Profesor Žaberl je glasno opozarjal že na nezakonito revizijo kriminalističnih preiskav, ki jo je odredil notranji minister Hojs za kriminalistične preiskave na NPU, kar smo razkrili na naši spletni strani. Za tiste preiskave, ki jih je minister sam izbral. Ker zanimajo tudi njegovo politično stranko. Kot je povedal Žaberl, takšnih revizij nadzorniki ne bi smeli opraviti, niti jih ne bi smel dopustiti prvi mož Policije Andrej Jurič. Pa jih je. Nadzorniki so tako brskali po spisih točno določenih kriminalističnih preiskav. Čeprav so vsi priznani strokovnjaki na tem področju opozarjali, da gre za nezakonito početje. 

Zgodba se ponavlja. Nadzorniki ministrstva za notranje zadeve se skušajo z različnimi nadzori dokopati do želenih podatkov na NPU, brskajo po računalnikih preiskovalcev in želijo nadzirati preiskave, ki jih vodi in usmerja tožilstvo. Prav tako ne slišijo opozoril stroke, da Nacionalni preiskovalni urad ni običajna policijska enota, ampak je strokovno in operativno avtonomna. In da je treba ta njihov status spoštovati. Sicer kršijo zakonske določbe.

Miroslav Žaberl je že ob zahtevani reviziji kriminalističnih preiskav dejal, da ga čudi preveč medel odziv tožilstva, saj da gre za nedopustno poseganje tudi v delo tožilstva. Z Urada generalnega državnega tožilca so namreč sporočili le, da generalni državni tožilec nima ne pooblastil niti pristojnosti, da bi ocenjeval delo in nadzorstvene ukrepe, ki jih v sklopu svoje pristojnosti uvede minister za notranje zadeve. "Za delovanje pravne države je ključno spoštovanje veljavnih predpisov in delovanje izključno v mejah predpisanih pristojnosti, v skladu s tem tudi pričakujemo, da se delo državnih tožilcev in ocena delovanja državnega tožilstva izvaja skladno z Zakonom o državnem tožilstvu in da to počnejo izključno organi, ki so za to pristojni. Hkrati pa tudi sami ne posegamo v pristojnosti drugih institucij," so zapisali. 

V odzivu se je kasneje odzvalo tudi ministrstvo za notranje zadeve:

"Nadzor nad policijo poteka v skladu s predpisi, opravljajo ga strokovnjaki z visoko stopnjo integritete 
Ostro zavračamo očitke o nezakonitih zahtevah nadzornikov in poudarjamo, da bodo ti kljub medijskim pritiskom nadzor še naprej opravljali strokovno in zakonito ter vse ugotovitve korektno opisali v poročilu, ne oziraje se na medijske ali druge pritiske. 

Namen nadzora MNZ nad policijo 
Zakon o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol) v 5. členu jasno določa namen nadzorne dejavnosti Ministrstva za notranje zadeve (MNZ) nad policijo, in sicer se z nadzorom ugotavlja zakonitost, strokovnost ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri izvajanju policijskih pooblastil, opravljanju nalog policije ter izvajanje usmeritev ministra. 
Edina obligatorna omejitev nadzora je določena v tretjem odstavku 11. člena ZODPol, v skladu s katerim nadzorniki ministrstva ne smejo vpogledati v dokumentacijo, iz katere je razvidna identiteta tajnih delavcev in posameznikov, ki policiji prostovoljno in prikrito posredujejo operativne informacije o kaznivih dejanjih, njihovih storilcih in drugih aktivnostih, ki so usmerjene k izvršitvi kaznivih dejanj, katerih storilci se preganjajo po uradni dolžnosti. Policija v tem primeru lahko začasno odreče prikaz dokumentacije, pregled prostorov in posredovanje določenih podatkov ali informacij, če obstaja utemeljena nevarnost, da bi izvedba pooblastil nadzornikov (iz 8. člena ZODPol) pri nadzoru nad izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov onemogočila ali bistveno otežila izvedbo teh ukrepov ali ogrozila življenje in zdravje njihovih izvajalcev. Pri tem je treba razločevati omejitev iz osmega odstavka 4. člena ZODPol, ki določa, da posamične usmeritve ministra ne veljajo za policijske postopke, katerih usmerjanje je na podlagi zakona, ki ureja kazenski postopek, prevzel pristojni državni tožilec, od nadzora nad policijo, v zvezi s čemer veljajo izključno omejitve, ki smo jih predhodno navedli. Nadzor in usmerjanje sta namreč dvoje različnih pristojnosti, ki jih ima MNZ nad Policijo. 

Direktorat za policijo in druge varnostne naloge nadzira tudi odprte zadeve 
Direktorat za policijo in druge varnostne naloge MNZ (DPDVN) je vedno in bo tudi v bodoče nadziral vse postopke policije, tudi odprte zadeve. Ne more in ne sme pa posegati v odločitve in usmeritve državnih tožilcev, ki kot dominus litis usmerjajo policijo v konkretnih predkazenskih postopkih. So pa nadzoru podvržene vse policijske naloge in policijska pooblastila, še zlasti tista, s katerimi policisti najglobje posegajo v človekove pravice (npr. odvzemi prostosti), ne glede na to, ali gre za odprto ali že zaključeno zadevo. Policija ima namreč številna pooblastila, s katerimi posega v človekove pravice, zato je tako interni kot sistemski (ministrski) in zunanji nadzor nad organom, kot je Policija, izredno pomemben segment zagotavljanja demokratične in pravne države. Ključno pa je, da sistemski nadzor nad policijo poteka skladno z veljavnimi predpisi in da ga izvajajo kompetentni strokovnjaki z visoko stopnjo integritete, kar za nadzornike DPDVN, tudi upoštevaje vse dosedanje opravljene nadzore, nedvomno velja. Podobno velja tudi za pritožbene postopke. 

Podobni nadzori tudi že v preteklosti 
Poudarjamo tudi, da sta podobna nadzora nad Nacionalnim preiskovalnim uradom potekala tudi v letih 2018 in 2012. Pomembno je, da nadzori potekajo permanentno in se v njih preverja spoštovanje človekovih pravic pri izvajanju policijski nalog. Tudi v omenjenih nadzorih so bile med drugim nadzirane konkretne preiskave kaznivih dejanj. Še zlasti pa velja izpostaviti, da so bile v obeh takratnih nadzorih ugotovljene velike anomalije oziroma nepravilnosti, zaradi katerih sta takratna ministra policiji izdala usmeritve in obvezna navodila za odpravo v nadzoru ugotovljenih pomanjkljivosti. 

Nadzorniki svoje delo opravljajo zakonito 
Dosedanje ugotovitve in poročila dokazujejo, da nadzorniki DPDVN svoje delo opravljajo zakonito in  temeljito, razpravljajo pa le na podlagi strokovnih argumentov. V dosedanjih nadzorih je komunikacija med nadzorniki in nadziranimi vedno potekala v smeri strokovnih razprav, ugotovljene pomanjkljivosti so se odpravljale in se jih ni poskušalo vnaprej izničiti z zavajanjem oziroma še preden so bile sploh znane ugotovitve. Prav tako so in bodo tudi v prihodnje širili dobre prakse, ugotovljene pri nadzorih, ker ni namen nadzornikov ugotavljati samo slabosti, pogosto ugotavljajo tudi odlično delo – a ugotavljati morajo dejansko stanje. Ne glede na pritiske in očitke morajo na koncu nadzorniki zagovarjati in utemeljiti svoje ugotovitve. 

Trenutni nadzor na NPU 
Tudi v nadzoru, ki trenutno poteka na NPU, nadzorniki preverjajo zgolj izvajanje policijskih pooblastil in nalog, nikakor pa ne izvajanje usmeritev tožilstva. Do sedaj so od policije prejeli vso zahtevano dokumentacijo in pojasnila. Preko Urada za informatiko in telekomunikacije Policije poteka zgolj dogovarjanje o tehničnem prenosu podatkov iz evidence kaznivih dejanj, v katere so nadzorniki že fizično vpogledali, med njimi pa ni tožilskih usmeritev v odprtih zadevah. S tožilstvom nadzorniki tudi nimajo nikakršne komunikacije, saj zato ni potrebe. Zato so tudi navedbe o "preprečitvi" seznanjanja nadzornikov s spisi konkretnih kaznivih dejanj s strani Specializiranega državnega tožilstva popolnoma neresnične."