'Dokument ne dokazuje ničesar'

V uradu predsednika republike Danila Türka so se odzvali na dopis, ki ga je na spletni strani objavil SDS. V izjavi za javnost so izpostavili, da je dokument povsem običajen dopis, ki zadeva redno in rutinsko delo državnih organov.

"Ne gre za nikakršno osebno komuniciranje in ne dokazuje ničesar, razen velike zadrege SDS, ki se je znašla v težavah, saj nikakor ne more utemeljiti svojih podtikanj, neutemeljenih obtožb in manipulacij. Prepričani smo, da si je javnost lahko ustvarila mnenje o tem, za kakšne vrste početje gre in kakšni so njegovi pravi nameni," so zapisali.

SDS je sicer objavila dokument, ki naj bi dokazoval, da sta Tomaž Ertl in Türk neposredno komunicirala ter da je bil član Türkove komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja namestnik oziroma pomočnik šefa slovenske Udbe odgovoren za tujino in zamejstvo. V dokumentu je zapisano, da je bil to najprej Pavle Car, leta 1982 pa je njegovo mesto prevzel Boris Podbevšek. Na omenjeno mesto namestnika oziroma pomočnika ga je imenoval Ertl.

"Predsednik komisije za manjšine g. Danilo Türk je bil od konca leta 1979 do sredine 80. let prejšnjega stoletja politično nadrejen funkcionarju Udbe, ki je bil član njegove komisije in je kot šef pristojnega oddelka usmerjal mednarodne teroristične akcije na Koroškem," piše na strani SDS.

Slovenska Udba je po navedbah SDS v času, ko sta bila njena šefa Janez Zemljarič in Ertl, poleg atentata v Velikovcu izvedla še vrsto drugih terorističnih akcij na Koroškem. Ta dejanja so močno škodila tamkajšnji manjšini. "Ne vemo, kaj sta se predsednik komisije Danilo Türk in funkcionar Udbe Pavle Car ali Boris Podbevšek pogovarjala, zagotovo pa lahko sklepamo, da Udba v Türkovi komisiji ni bila zato, da bi 'analizirala in pravno interpretirala zakonske osnutke takratnega časa, ki so imeli namen na novo urediti položaj slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji,' kot je na novinarski konferenci dejal predsednik RS," še pišejo v stranki SDS.

Poleg tega stranka omenja vrsto dokumentov, ki naj bi dokazovali obstoj posebne enote znotraj slovenske Udbe. Enota naj bi bila usposobljena, oborožena in opremljena za izvajanje terorističnih akcij.

'Dokument ne dokazuje ničesar'

Vodja poslancev Zares Franco Juri in generalni sekretar LDS Uroš Petohleb ocenjujeta, da dokument, ki ga je objavila SDS o domnevni osebni komunikaciji med predsednikom države in Ertlom v času vodenja komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja, ne dokazuje ničesar. Gre za "spet en neposrečen in smešen poskus dokazovanja nečesa, česar ta dopis sploh ne dokazuje", meni Juri, ki dodaja, da iz objavljenega sploh ni moč razbrati, da bi se Türk in Ertl poznala osebno. Dopisna uradna komunikacija med uradnikoma je nekaj drugega kot osebni stiki, je zapisal vodja poslanske skupine Zares.

Opozoril je, da je objavljeni dokument, po barvi žiga sodeč, videti kot original in ne kot fotokopija. "Ali to pomeni, da Janez Janša razpolaga z delom arhiva nekdanjega Republiškega sekretariata za notranje zadeve kar doma oziroma na sedežu stranke," se sprašuje. Po njegovem mnenju se SDS "s takimi objavami ugreza v lastnem pobalinstvu", ki pa je "nevarno in škodljivo za državne interese ter interese slovenskih manjšin v zamejstvu".

Petohleb pa je v sporočilu za javnost zapisal, da ga stopnjevanje diskreditacije Türka z razkrivanjem novih arhivskih dokumentov, ki sicer ne povedo ničesar, ne preseneča. Po njegovem mnenju gre za ustaljen način delovanja Janeza Janše in njegove stranke pri diskvalifikacijah političnih nasprotnikov.

"Z odkrivanjem kopij različnih papirjev dokazujejo predvsem to, kako bogate so njihove zasebne zbirke arhivskih dokumentov te države," je zapisal. Ker je očitno skladišče arhivov, s katerimi razpolagajo, zelo obsežno, LDS poziva SDS, da jih javnosti razkrijejo takoj in v celoti. In to "tudi tiste, ki se morda nanašajo na nečedne posle njihovega predsednika, še posebej v povezavi z znamenito, a nikoli pojasnjeno, orožarsko afero," je še zapisal.

Zares: Ravnanje SDS je neodgovorno

Poslanska skupina Zares zahteva sklic skupne nujne seje komisije državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter odbora DZ za zunanjo politiko (OZP), na kateri bi obravnavali vpliv notranjepolitičnih razprtij v zvezi z arhivi nekdanje SDV na slovensko manjšino tako v Avstriji kot Italiji. Vodja poslanske skupine Franco Juri poudarja, da bi utegnile te razprtije škoditi pogajanjem o dvojezičnih krajevnih tablah na avstrijskem Koroškem.

"V poslanski skupini Zares smo prepričani, da je takšno ravnanje SDS, ki za dosego dnevnopolitičnih ciljev zlorablja ljudi in dogodke iz preteklosti ter z njimi manipulira, nizkotno, neodgovorno in nedržavotvorno," so še zapisali v zahtevi za sklic skupne seje.

Ne dopusten način vstopa v predsedniško tekmo

Na novo objavo SDS so se odzvali tudi v Liberalni akademiji, kjer menijo, da je stranka SDS s svojim ravnanjem prešla meje dobrega okusa in strpnosti. Obtožbe o vpletenosti predsednika republike v atentat, ki se je zgodil pred 32 leti, so neprepričljive, pišejo v izjavi za javnost. Menijo še, da gre za "medijsko podprto pozorno politično vajo v osebnem šikaniranju" in nadaljujejo: "Janša, namesto da bi ponudil materialne dokaze, vsak dan znova razgalja zgolj tiste, ki kažejo, kako velika je njegova želja, da bi svoje politične nasprotnike ali vsaj tiste, ki mu po njegovem mnenju stojijo na poti, brezvestno osebno kompromitiral." Dodajajo še, da bodo morali tisti, ki bodo želeli vstopiti v predsedniško tekmo naslednje leto, svojo prepričljivost graditi na drugačnih pristopih. 

Razkriti dokumenti

SDS je pred tem objavila dokumente, ki naj bi potrjevali, da je bil Türk sredi leta 1980 obveščen o bombnem napadu v avstrijskem Velikovcu. Dokument je dopis takratnega Republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje oziroma nekakšnega slovenskega zunanjega ministrstva, naslovljen pa je na večino najpomembnejših mož takratnega slovenskega vrha. Med naslovniki, ki so prejeli dokument, je naveden tudi Türk, ki je bil takrat predsednik komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja pri takratni Socialistični zvezi delovnega ljudstva (SZDL).

Predsednik Türk zavrača očitke

Türk je v pogovoru za Mladino povedal, da je bilo vprašanje glede napada v Velikovcu predmet za pravosodne organe, ne za politično organizacijo, kot je bila SZDL. Dodal je še, da so bile takrat opravljene preiskave in potekali so sodni postopki, a o podrobnostih ni bil obveščen. Komisija je bila usmerjena izključno v politične dejavnosti v zvezi z manjšino, je pojasnil. Dejal je še, da v dokumentu iz leta 1980 ni bilo nič takega, česar ne bi bilo v medijih.

Glede arhivov je Türk povedal, da sam nima nobenih zadržkov in da se lahko dokumenti, ki se nanašajo nanj, pokažejo javnosti. Dejal je tudi, da gre v primeru ravnanja stranke SDS za podtikanje.

V stranki LDS menijo, da dokument dokazuje samo to, da je bil fotokopiran, objavljen in izrabljen izključno z namenom blatenja predsednika države, ne dokazuje pa tega, kar trdijo v SDS. Po mnenju LDS gre za še en poskus netenja nezaupanja ljudi v državne institucije.

SDS in SNS za referendum o arhivih

Poslanci opozicijskih SDS in SNS so vložili zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. Kot pojasnjujejo, morajo arhivi nekdanje politične policije (SDV) ostati javno dostopni. Pod referendumsko zahtevo sta se podpisala še nepovezani poslanec Andrej Magajna ter poslanec narodnosti Roberto Battelli.

Zakon eklatantno krši demokracijo in poskuša prikriti resnico, ki je ne bi bilo potrebno prikrivati, je poudaril Jelinčič. "Človeka preveva misel, da gre tukaj za poskus skrivanja določenih oseb, ki bi se, če bi prišli določeni arhivi na svetlo, pokazale bistveno drugačne, kot se kažejo danes," je povedal in dodal, da hoče sedanja "novokomunistična" koalicija zapirati vse segmente slovenske zgodovine, ki jim niso pogodu.

Iz zunajparlamentarne NSi so sporočili, da zahtevo za razpis referenduma podpirajo, saj so prepričani, da mora biti arhivsko gradivo nekdanje SDV dostopno. V NSi menijo, da se mora razčistiti vsa vprašanja, povezana z zgodovino. Z zapiranjem arhivskega gradiva pa po njihovem ne branimo države, kot to trdi koalicija, ampak "nekoga drugega".