Erjavec: Prodajati bi morali premoženje, ne pa reševati proračuna z novimi davki

Ker zakon o davku na nepremičnine deli koalicijo, so vse močnejša ugibanja, ali utegne premierka Alenka Bratušek nanj vezati zaupnico. Po današnjem kolegiju pri predsednici vlade je Gregor Virant spomnil, da DL že ves čas nasprotuje zviševanju davkov. Tako predlaga nižjo stopnjo davka na nepremičnine in obenem iskanje rezerv na izdatkovni strani proračuna. Podrobnosti, za kakšne predloge bi lahko šlo, ni povedal.

Na vprašanje, ali to pomeni spet poseganje v določene pravice, je odgovoril z besedami: "Kaj pomeni zakon za uravnoteženje financ, smo videli že v preteklosti." Virant priznava, da so vsi ti ukrepi neprijetni. "Državljani plačujemo visoke račune za številne grehe, ki so jih v preteklosti delali vplivneži v bankah, politiki in gospodarstvu," je dejal.

Po njegovih besedah se premierka strinja, da je v primeru neuspeha sedanjega predloga zakona o davku na nepremičnine oz. njegovem manjšem izkupičku alternativa dodatno iskanje ukrepov na odhodkovni strani proračuna.

V sporočilu za javnost so v DL zapisali, da odločno zavračajo predloge o uvedbi kriznega davka, ki bi dodatno obremenil že tako preveč obdavčeno delo in spet udaril po najbolj aktivnem delu prebivalstva. Prenos davčnega bremena z lastnikov premoženja na aktivne državljane bi še najbolj prizadel mlade, ki v Sloveniji "vedno potegnejo kratko in katerih interesi so vedno zapostavljeni". Zaradi previsoke obdavčitve dela skrb mladih ni davek na nepremičnine, ampak kako si sploh zagotoviti streho nad glavo, dodajajo.

ŠOS: Mladi talci brezidejne politike

Študentska organizacija Slovenije opozarja, da mladi zaradi brezposelnosti oziroma pogodb za določen čas nimajo pravih možnosti za trajnejše reševanje stanovanjskega problema (nakup stanovanja ali gradnjo hiše), ampak le za najemništvo. Vrednost nepremičnin in s tem posledično tudi najemnine pa so glede na življenjski standard izredno visoke, kar si mladi preprosto ne morejo privoščiti. "Danes živimo v posebej paradoksni situaciji, ko mladi nimamo sistemsko dobro urejenega stanovanjskega vprašanja, ne za študij in ne za ustvarjanje družine, po drugi strani pa je veliko stanovanj v državi praznih, mnogi upokojenci živijo v prevelikih stanovanjskih enotah. Ureditev nepremičninskega trga z zakonsko regulacijo je tako več kot nujna in naj obremeni tiste, ki trenutni položaj izkoriščajo in niso pripravljeni sprostiti trga za mlade,'' so zapisali v sporočilu za javnost.

DeSUS: O podpori bo odločal izvršni odbor

Tu nastane zagata, saj še en varčevalni zakon ne pride v poštev, je po kolegiju pri predsednici novinarjem pojasnil podpredsednik DeSUS Tomaž Gantar in dodal, da je škoda o tem razpravljati. Po njegovih besedah je bilo dovolj negativnih posledic že pri prvem varčevalnem zakonu. Kot bolj smiseln ukrep vidi krizni davek. A je Virant poudaril, da bi DL absolutno nasprotoval uvedbi kriznega davka.

Proračun, ki je trenutno v državnem zboru ni realen, saj še vedno ni znana luknja v državnih bankah, pa pravi prvak stranke DeSUS Karl Erjavec. Dodaja, da proračuna ni mogoče reševati z davkom na nepremičnine, prava smer pa je po njegovih besedah v prodaji premoženja.

Na vprašanje, kdaj pričakuje rezultate testov za Novo Ljubljansko banko (NLB), je minister odgovoril, da "pravijo, da naj bi to bilo kmalu, do konca meseca". Na vprašanje, ali ima kakšne indice o tem, kako globoka bo bančna luknja, pa je odgovoril, da se glede na luknjo v Factor banki in Probanki boji, kaj je z NLB in Novo Kreditno banko Maribor (NKBM).

Sicer pa Erjavec meni, da koalicija zaradi vprašanja davka na nepremičnine ne bo padla. DeSUS bo sicer odločitev o tem, ali bo davek na nepremičnine podprl, sprejel v sredo na seji izvršnega odbora stranke. V stranki davka ne povezujejo s proračunom, saj so prepričani, da je mogoče najti tudi druge vire. Pri tem opozarja, da varčevalni zakon številka dve ne pride v poštev, ker bi to pomenilo nov poseg v pokojnine. "Te krize ne bomo rešili na plečih tistih, ki jo že tako najtežje preživljajo. To je napačna politika te vlade," poudarja Erjavec.

Na vprašanje, kako lahko obljublja podporo proračunu, ko pa ima težave z davkom, ki je bistveni element tega proračuna, je odgovoril: "Ko bo proračun sprejet, se bo pač našel nek drug način virov prihodkov za ta proračun. Kdo pa pravi, da so prihodki, napovedani v proračunu, realno planirani."

Pojasnjuje, da se trenutno pogovarjajo o tem, kdo bo nosil breme krize – "ali bo to breme nosilo prebivalstvo ali tisti, ki so jo povzročili". Zato pravi, da bi morali prodajati državno premoženje, ki so ga ustvarili državljani, zlasti upokojenci.

"Ampak tukaj naletimo na problem socialdemokratov, ki so proti prodaji državnega premoženja. Sprašujem se, kakšna socialna stranka je to, če jim je vseeno, kaj se dogaja z ljudmi, se pa krvavo borijo za to, da bi ostala podjetja v državni lasti. Verjetno zato, da lahko imajo še naprej vpliv na ta podjetja. Vemo pa, kako ta podjetja poslujejo in kaj so povzročila našemu gospodarstvu," je kritičen prvak DeSUS.

Erjavec trdi, da iskanje kupcev ni težavno, saj naj bi v tujini za nakup slovenskih državnih podjetij obstajal interes. V tej smeri naj bi tekli tudi nedavni pogovori v Moskvi, pogoj pa je bil, da bodo podjetja dobro vodena.

Glede špekulacij, da bi morala premierka sprejetje zakona na nepremičnine vezati na zaupnico vladi, pa je dejal, da je to njena odločitev. "Stranka DeSUS pa bo ravnala tako, da bo zaščitila tiste, ki so zaščite v tej državi najbolj potrebni," je izpostavil.

Na vprašanje, ali ni to populističen pristop, pa je odgovoril: "Populistično je to, da želimo reševati krizo na plečih upokojencev in mladih, da je prebivalstvo vsak dan bolj revno ... Skrbi me to, da od teh odgovornih še nihče ni nič odgovarjal. Me zanima, ali bo kdo odgovarjal za bančno luknjo. Ne vem, ali je to populizem, če braniš malega človeka. Če je populus ljudstvo in če braniš ljudstvo, je populizem čisto dobra zadeva."

Lukšič: Najprej sprejeti, nato ga izboljšati

O davku so danes spregovorili tudi v SD. Predsednik stranke Igor Lukšič je na novinarski konferenci o aktualnih političnih temah ocenil, da je davek na nepremičnine treba sprejeti, nato pa ga izboljšati in dodelati v delih, kjer je to potrebno. "Ko se začne licitirati pri davčni politiki, je država na zelo slabi poti," je bil kritičen do Erjavca, ki je sprva podpiral uvedbo tega davka, ko pa so o njem prišli na dan rezultati javnomnenjskih raziskav, je obrnil ploščo.

Kot je na današnji novinarski konferenci o aktualnih političnih temah spomnil Lukšič, je bil Erjavec v vladi takrat, ko je z davčno reformo leta 2007 znižala davčne prilive za približno desetino proračunskih sredstev, in tudi takrat, ko je za 250 milijonov evrov letno znižala davčne prilive iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb.

"Če ne bi bilo Erjavca in Janeza Janše, ki sta zniževala davke, sedaj tega ne bi bilo treba storiti," je menil Lukšič in ocenil, da je davek na nepremičnine treba sprejeti, nato pa ga izboljšati in dodelati v delih, kjer je to potrebno.

SDS: Če bi leta 2008 vladala še naprej Janševa vlada, potem ne bi bilo krize

Prav na Lukšičev govor pa se je odzval SDS, ki je zapisal, da so Socialni demokrati v okviru Partnerstva za razvoj, s katerim je Janševa vlada v mandatu 2004–2008 sodelovala pri usklajevanju zakonskih predlogov z opozicijo, davčno reformo podprli.  Dodali so, da je bil proračun leta 2007 prvič v slovenski zgodovini uravnotežen in je izkazoval več prihodkov kot odhodkov.

"S socialističnim dvigovanjem davkov bodo Lukšič in njegova vlada obubožali že tako revne državljanke in državljane, tistih, ki uživajo v nepravičnih rdečih privilegijih, mastnih in izjemnih pokojninah, pa to ne bo posebej prizadelo," pa je bil komentar stranke na besede, da bi bilo najbolje dvigniti davke in ne krčiti porabe.

Dodajajo, da je Janševa vlada leta 2008 vladi pod vodstvom socialnih demokratov predala "uravnotežen proračun, nekaj manj kot 8 milijard evrov dolga, 55.000 brezposelnih in 5-odstotno gospodarsko rast". "V času njihove vlade, ko so javne finance vodili Križanič, Gaspari, Isajlović in Zemljarič, pa so podvojili brezposelnost, beležili negativno gospodarsko rast in dolg Republike Slovenije povečali za trikrat, na 23 milijard evrov," zatrjuje največja opozicijska stranka.

Zaključujejo pa: "Če bi koalicija, ki je doslej zabeležila najboljše gospodarske rezultate v slovenski zgodovini, državo vodila tudi po letu 2008, potem danes ne bi bilo krize, ne virantovanja in ne napadov na davkoplačevalske denarnice."

SLS: Umaknite zakon ali pa nanj vežite zaupnico

Šest poslancev stranke SLS pa je podpisalo poziv premierki Bratuškovi, da naj umakne zakon o davku na nepremičnine oziroma, če bo pri njem vztrajala, da na njegovo sprejetje veže zaupnico vlade. Hkrati v SLS želijo popravke proračuna za prihodnje leto.

Zakon je po mnenju SLS nesprejemljiv, ker menijo, da ga v tem trenutku ni mogoče pravično izvajati. "Hkrati pa niso upoštevani negativni učinki, ki multiplikativno vplivajo na slabši ekonomsko-socialni položaj prebivalstva in slabšajo konkurenčnost slovenskega gospodarstva," so še zapisali v odzivu za javnost.