V pogajalski skupini, ki jo vodi Janez Posedi, naj bi začeli z zbiranjem podpisov za začetek postopka za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o spremembah zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Kot napoveduje Posedi, morajo za zbiranje podpisov najprej pripraviti obrazec in tega naj bi nato predvidoma danes razposlali po sindikatih.
Posedi je danes za 24ur.com komentiral zbiranje podpisov: "Upamo, da bomo danes uspeli pripraviti obrazce in jih poslati. Sami podpisi ne bi smeli biti problem, saj imamo veliko članstvo. Zaenkrat ni napovedanih nobenih sestankov s predstavniki vlade". Poudarja, da je predstavnika sindikata SVIZ Branimirja Štruklja, ki nasprotuje stavki, razumel v smislu, da vsakdo, ki ima pet minut časa, napoveduje stavko, njihove stavke pa ne jemlje resno. Pri pogajanjih z vlado po njegovem mnenju ne gre za vzpostavitev socialnega dialoga, so zgolj le klasična pogajanja, saj vlade nikoli niso zanimala njihova stališča, zanima jih zgolj uskladitev pogajanj in besedilo zakona. "Za mene to ni socialni dialog, so le klasična pogajanja“.
Poudarja, da novi aneks ne ureja poplačila za nazaj, potrebujemo pa kar 12 let, da bi ljudje dobili to, kar jim pripada, tisto plačo, ki je bila dogovorjena, še meni. Dolg države do javnih uslužbencev je približno 200 milijonov evrov letno. Ker tega denarja preprosto ni, pa so se leta 2008 dogovorili, da bi država poplačala dolg v četrtinah. Po njegovem mnenju pa tudi to ni sprejemljivo za državo. Interventni zakon, ki ga predlaga ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je potreben, saj bi bilo treba že zdavnaj urediti regres, plače in dodatke. Ta zakon je že spisan, vendar ga do sedaj še niso videli, še zaključi Posedi.
Najprej morajo zbrati 2500 podpisov
V skladu z zakonom o referendumu in o ljudski iniciativi morajo za začetek postopka zbrati 2500 podpisov, nato pa za razpis referenduma še 40.000. Čeprav bi po Posedijevih besedah potrebnih 2500 podpisov lahko v nekaj urah zbrali na enem mestu, kjer imajo veliko zaposlenih, so se odločili, da jih bodo zbirali vsi sindikati. Kot je pojasnil, pa ni pričakovati, da bi pobudo v DZ vložili že danes.
Začetek zbiranja podpisov za naknadni zakonodajni referendum bi zavrl uveljavitev sprememb zakona. Če se bo to zgodilo, je ministrica za javno upravo že napovedala interventni zakon.
S spremembo plačnega zakona naj bi sicer omogočili, da bi za veljavnost aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor zadostovali podpisi tistih sindikatov, ki so te enkrat že prispevali. Med šestimi podpisniki je bilo pet sindikatov iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja. Skupaj z dogovorom aneks predvideva zamrznitev plač javnih uslužbencev, med drugim tudi zamik odprave plačnih nesorazmerij v čas, ko bo v Sloveniji vsaj 3-odstotna gospodarska rast. Sicer bi morala vlada izplačati tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij z oktobrom letos.
Po besedah vodje stavkovnega odbora Dušana Miščevića sodeluje 21 sindikatov javnega sektorja, po pričakovanjih pa bi v stavki sodelovalo okoli 80.000 zaposlenih v javnem sektorju. Poudaril je, da bo stavka potekala na delovnih mestih in ne bo nikakršnih demonstracij po mestu.
Vlada odprla novo fronto
Kot kaže, je vlada zaprla fronto z zdravniki, saj so dosegli dogovor, a je na drugi strani odprla novo fronto. Sindikati predstavnika SVIZ Branimirja Štruklja, ki so podpirali vlado in zamrznitev plač, so jasni: če bo vlada našla rešitev za zdravnike, potem naš dogovor ne velja več.
Pahor poziva k razmisleku
"Če se ne bo spremenilo nič, razen znanih pričakovanj sindikatov, ki niso zadovoljni z odločitvijo vlade, potem vlada od svojih odločitev ne bo odstopila, tvegajoč stavko," na stavkovno napoved dela sindikatov javnega sektorja odgovarja predsednik vlade Borut Pahor.
Kot je poudaril, sindikati zahtevajo povišanje plač. Po njegovem "ni pravično, da bi se uslužbencem v javnem sektorju še naprej dvigovale plače, čeprav to določa kolektivna pogodba, medtem ko bi bile plače v realnem sektorju odstopajoče nižje in bi bili tam še naprej priča odpuščanju ljudi".
Uslužbenci v javnem sektorju so po njegovem večinoma že dobili nazaj to, "kar so dali na oltar države za vstop v evropsko monetarno unijo", večina plačnih nesorazmerij je že bila odpravljena. Večina plačne reforme je tako pod streho, njeno nadaljevanje pa vlada napoveduje takoj, ko bodo to omogočale gospodarske razmere, opozarja premier. Poleg tega, dodaja, v javnem sektorju ni bil odpuščen skoraj nihče in tudi nadalje ne bo, po drugi strani pa so plače v realnem sektorju padle za deset odstotkov.
"Delavci v javnem sektorju, ki so vsi ostali v službah in večinoma dobili v dveh kvartalih povišane plače in odpravo nesorazmerij, bodo zdaj oklicali stavko zato, ker zahtevajo višje plače. Mi pa se borimo za povečanje konkurenčnosti in moramo paziti, da pomagamo delavcem v realnem sektorju, ki izgubljajo službo, jih prezaposlujemo in da pomagamo podjetjem, da v realnem sektorju odpirajo nova delovna mesta,'' pravi Pahor.
Štrukelj: Še enkrat bomo premislili
Po besedah Branimirja Štruklja bo pri sindikatih, ki so vključeni v konfederacijo, zagotovo prišlo do ponovnega razmisleka o sprejemljivosti tega, kar so podpisali kot nek razumen kompromis. Še posebej, ker se zdi, da se njihova ključna predpostavka, da v tem trenutku ni mogoče realizirati tretje in četrte četrtine odprave plačnih nesorazmerij, ker je država v zahtevni ekonomski situaciji, ne potrjuje.
"Če drži, da se bodo našla sredstva za plačevanje zdravniškega dela v višini, kot je bila pred novelo zakona, ki je znižal plačilo dežurstev, potem seveda ne drži, da vlada nima denarja. In mora hkrati to pomeniti, da če ima denar, da ga ima za vse," pravi predsednik konfederacije, v katero je vključenih pet od šestih sindikatov, ki so pristali na zamrznitev plač v javnem sektorju.
Ob tem Štrukelj poudarja, da bi bilo "skrajno neznosno, če bo potem, ko je vlada družbeno najbolj vplivni skupini v javnem sektorju popustila in bo popustila recimo tudi sodnikom, svojo odločnost popravljala na plačah tistih, ki komaj živijo ali živijo slabše od tistih, pri katerih je popustila," poudarja Štrukelj.
Dodal je, da pa ima vzorec, ki ga je pokazal sicer legitimen boj zdravnikov za utrditev njihovega materialnega položaja, "neko dramatično sporočilo, da je potrebno iti zelo daleč v uveljavljanju svojih zahtev, tudi do točke, ki lahko ogroža druge, če hočeš biti uspešen. In to je na nek način vzorec za vse druge skupine, ki čakajo v vrsti," pravi.
KOMENTARJI (67)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.