Alergeni morajo biti označeni, a pravilno. Napačne oznake so namreč smrtno nevarne

Potem, ko je bila pretekli teden uveljavljena evropska uredba o zagotavljanju informacij na živilih potrošnikom, ki predpisuje tudi označevanje alergenov na nepredpakiranih živilih v gostinskih obratih, so na Inštitutu za nutricionistiko pripravili izbor nekaterih uporabljenih praks označevanja, ki jih je potrebno spremeniti. "Nekateri načini označevanja, ki jih opažamo na tržišču, namreč predstavljajo tveganje za zdravje potrošnikov z alergijami. Na osnovi zaznanih problemov pri označevanju nekaterih alergenov podajamo posebno priporočilo potrošnikom z alergijo na mlečne beljakovine, da so pri izboru živil pozornejši in naj v primeru dvoma posebej preverijo, ali živilo vsebuje mleko in mlečne proizvode, tudi takšne brez laktoze," opozarja Anita Kušar z inštituta.

Potrošniki z alergijami ali preobčutljivostmi na določene snovi, potrebujejo točne in natančne informacije o prisotnosti takšnih snovi v živilih, saj je ob pomanjkljivi obveščenosti lahko ogroženo njihovo zdravje. "Alergije in preobčutljivosti na sestavine hrane lahko tudi pomembno zmanjšajo možnost izbora živil, zato je naloga vseh členov v živilski verigi, da omogočijo potrošnikom enostaven dostop do tistih živil, ki ne predstavljajo tveganja za njihovo zdravje."

Slabe prakse, ki so jih odkrili

V prvem primeru gre za označevanje mleka in mlečnih proizvodov. Kot navajajo na inštitutu, so mleko in mlečni proizvodi uvrščeni na seznam snovi, ki povzročajo alergije ali preobčutljivosti iz dveh razlogov. Tovrstnih živil se morajo namreč izogibati ljudje z alergijo na mlečne beljakovine ter tisti, ki so preobčutljivi na laktozo. "Kot alergeni morajo biti ustrezno označeni tudi tisto mleko in mlečni proizvodi, ki ne vsebujejo laktoze, saj le-ti še vedno vsebujejo mlečne beljakovine. Glede na vprašanja, ki jih dobivamo s strani nosilcev dejavnosti, opozarjamo, da morajo nosilci živilske dejavnosti tudi mleko in mlečne proizvode brez laktoze dosledno označevati kot alergene," opozarja Igor Pravst.

Potrebno je navesti vsako posamezno žito, ki vsebuje gluten

Drugi primer, kjer so odkrili nepravilnosti, je navajanje žit, ki vsebujejo gluten. Gluten se namreč nahaja v različnih žitih, zlasti pšenici (tudi piri), rži, ječmenu, ovsu ali njihovih križanih vrstah ter proizvodih iz njih, npr. kruhu, testeninah, drobtinah, tortah, piškotih, mesnih izdelkih, omakah, juhah in jušnih koncentratih, hrani, posipani z moko. Na tržišču so opazili, da nekateri obrati javne prehrane za takšne proizvode navedejo le, da so sestavljeni iz "žit, ki vsebujejo gluten". "Opozarjamo, da je takšen način označevanja nepravilen, saj je potrebno navesti konkretno žito, ki vsebuje gluten, prostovoljno pa se lahko ob navedbi žita doda tudi informacija, da takšno žito vsebuje gluten (npr. vsebuje pšenico (gluten)," dodajajo na inštitutu.

Navedba, da živilo vsebuje oreščke, ni dovolj

Nepravilno označevanje pa so odkrili tudi v primeru navajanja vsebnosti oreščkov. Uredba namreč v seznamu snovi, ki povzročajo alergije ali preobčutljivosti, ločeno govori o arašidih (kikiriki) in proizvodih iz njih (npr. arašidovo olje, arašidovo maslo, čokolada, flipsi, omake, peciva, torte) ter o oreških, in sicer mandljh, lešnikih, orehih, indijskih oreščkih, ameriških orehih, brazilskih oreščkih, pistacijah in makadamiji. "Opozarjamo, da je pri navajanju alergenov potrebno navesti konkretne oreščke (npr. mandlji,...) in ne le navedbe, da živilo 'vsebuje oreščke'," še navajajo.