S prihodnjim tednom se bomo v Sloveniji začeli bolj množično vračati na delovna mesta. Počasi bo življenje začelo spominjati na tisto pred koronavirusom. Toda, še zdaleč ne bo tako brezskrbno in sproščeno. Marsikje nas namreč čakajo prilagoditve pri našem delu in opravkih. Podjetja bodo morala pripraviti načrte za preprečevanje morebitnih okužb, pri tem pa denimo upoštevati priporočeno razdaljo med ljudmi, brezstično poslovanje, dosledno higieno in hitro ukrepanje ob pojavih simptomov pri zaposlenih ali strankah.
Zagotovo bo na prihodnjih izobraževanjih za varstvo pri delu, ki ga periodično morajo opraviti vsi zaposleni, več poudarka tudi na preprečevanju okužb. Bo zaščitna oprema postala nepogrešljiva? Bomo imeli po vzoru na požarne v prihodnje tudi pandemske vaje? O teh možnostih smo se pogovarjali s Primožem Vrbincem iz Zavoda za varstvo pri delu, kjer v tem času svetujejo številnim podjetjem, ki potrebujejo pomoč pri obvladovanju epidemije covid-19.
Koliko podjetij se je že obrnilo na vas za informacije o tem, kako naj organizirajo delo po vrnitvi v pisarne, delovišča, lokale ...?
Od samega začetka pojava novega koronavirusa SARS-CoV-2 spremljamo razvoj situacije, ukrepe vlade in drugih organov za zajezitev širjenja okužb, priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in drugih pristojnih organizacij. Našim pogodbenim strankam ves čas nudimo ustrezno strokovno podporo. Naša prednost je, da zaposlujemo tudi specialiste medicine dela, tako lahko s skupnimi močmi pripravljamo bolj relevantne odgovore, mnenja, pomagamo izdelati ustrezna navodila in protokole za različna delovna okolja, postopke, procese … Pri tem dosledno upoštevamo omejitve, navodila in priporočila pristojnih nacionalnih institucij in ministrstev.
Na nas se z vprašanji in dilemami obračajo tudi številni drugi. Vsem skušamo pomagati po najboljših močeh. Pogosto nas pokličejo po raznih inšpekcijskih nadzorih, ko urejajo in opravljajo ukrepe iz inšpekcijskih odločb.
Dnevno prejmemo veliko klicev, z različnimi vprašanji, na katere, če je mogoče, odgovorimo takoj oziroma v najkrajšem možnem času. Včasih klicatelj potrebuje le usmeritev, kje lahko dobi ustrezne informacije.
S kakšnimi težavami se soočajo pri vračanju na delo? Kaj je njihova največja skrb?
Glede na naše izkušnje večjih težav ni. Tudi za spremembe, ki so sprva videti kot nepremostljive ovire, se v večini primerov najdejo sprejemljive rešitve. Po mojem osebnem mnenju bo največja težava, če bo prišlo do drugega vala epidemije. Da ga preprečimo ali vsaj ublažimo, moramo biti že zdaj dovolj pazljivi in dosledni pri upoštevanju navodil in priporočil, še posebej v času, ko se ukrepi sproščajo.
Ali morda pripravljate dopolnjene smernice za varstvo pri delu? Bo v prihodnje na rednih predavanjih za zaposlene več poudarka na preprečevanju okužb? Bo več priporočil, da ljudje ostanejo doma tudi, če kažejo le blage znake prehlada ali slabega počutja?
V dani situaciji se pri pripravi dokumentov in ukrepov na področju varnosti in zdravja pri delu opiramo na aktualna splošna in specifična navodila ter priporočila nacionalnih organov, ki pa se lahko iz dneva v dan spreminjajo, zato je treba tudi dokumente pogosto revidirati.
Na rednih usposabljanjih za varno in zdravo delo govorimo tudi o bioloških nevarnostih, kamor sodi tudi širjenje bolezni, povzročenih s prenosom virusov. Ta tematika bo v bodoče verjetno še bolj aktualna in ji bomo še vsaj nekaj časa posvečali veliko pozornosti.
Že ob začetku pandemije se je drastično spremenil odnos delodajalcev, pa tudi sodelavcev, do delavcev, ki kažejo blage znake prehlada. Če so še pred dobrim mesecem z nejevoljo gledali na njih, če so ostali doma, je danes v večini primerov strogo prepovedan prihod na delo do popolne ozdravitve.
Bodo morda morala podjetja v prihodnje imeti zalogo zaščitne opreme (maske, rokavice, razkužila, vizirji) – kot je denimo zdaj obvezno, da imamo gasilne aparate?
Kjer je ta osebna varovalna oprema nujna, je treba načrtovati in zagotavljati ustrezne zaloge za nemoteno delo in ob tem upoštevati tudi napovedi o verjetnem novem valu širjenja okužb.
Vsaka poslovna ali večstanovanjska stavba v Sloveniji mora biti opremljena s požarnim redom. Od začetka pandemije pa nas povsod spremljajo tudi navodila za higieno rok in kašlja. Bodo znaki (navodila) za pravilno umivanje rok postali obvezen del vsakega javnega prostora tudi, potem ko bo pandemija mimo?
V javnih in tudi številnih zasebnih poslovnih objektih že v času pred epidemijo covid-19 tovrstna navodila niti niso bila taka redkost, verjetno pa jim nismo posvečali toliko pozornosti kot zdaj. V bodoče bo tega vsekakor še več, ker bodo gotovo tudi predpisi in nadzor strožji. Verjetno pa bomo vsi, tudi na osebni ravni, higieni rok posvečali več pozornosti kot v preteklosti.
Lahko v prihodnje pričakujemo tudi pandemske vaje, kot imamo zdaj požarne vaje, kjer bomo preverjali pripravljenost organizacij na izbruh?
Vaj ne gre pričakovati, se pa v mnogih podjetjih že pripravljajo navodila in protokoli za neprekinjeno delovanje v primeru epidemije, kako ravnati v primeru pojava okužbe med sodelavci, kako v primeru stika delavcev z okuženimi zunaj delovnega mesta ...
Na Kitajskem je merjenje telesne temperature ob vstopu v prostore, kjer se zadržuje veliko ljudi, postalo rutina. Bo merjenje telesne temperature nekaj običajnega pri vstopu na delovno mesto tudi pri nas?
Po podatkih NIJZ oziroma WHO merjenje telesne temperature pomaga prepoznati osebe, ki so bolne. To pa še ne pomeni, da so zboleli za covid-19, ker imajo lahko gripo ali drugo bolezen, zaradi katere imajo povišano temperaturo. Moje osebno mnenje je, da se bo s koncem epidemije prenehalo merjenje telesne temperature pri prihodih na delo in na delovnih mestih. Bodo pa verjetno podjetja pogosteje izdajala priporočila zaposlenim, naj v primeru znakov okužbe bolezni dihal in podobno ostanejo doma.
KOMENTARJI (217)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.