Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je na današnji novinarski konferenci dejal, da dodajajo širok nabor ukrepov za zajezitev posledic epidemije še za 220.000 ljudi, ključni cilj je ljudem po njegovih besedah olajšati to težko obdobje. Predstavil je nov ukrep, in sicer krizno nadomestilo za izgubo zaposlitve zaradi epidemije v višini približno 400 evrov neto. Če niso upravičeni do nadomestila za brezposelnost po ZDR, bodo za ta čas prejeli to nadomestilo. Pogoj je pogodba sklenjena pred epidemijo in če bo oseba v brezposelnost padla med časom epidemije, je pojasnil minister.
Razširjajo tudi upravičence za enkratni solidarnostni dodatek. Pavšalni dodatek v višini 30 evrov bodo dobili vsi, ki dobivajo otroški dodatek, ne glede na število otrok, torej tudi tisti z enim ali dvema otrokoma, je pojasnil minister. Do tega bodo upravičeni tudi poklicni upokojenci, ki imajo pokojnine manj kot 700 evrov, izredni študenti, družinski pomočniki, prejemniki starševskega nadomestila pod minimalno plačo, veterani vojne za Slovenijo, skupina trajno nezaposljivih invalidov ... Trudijo se, da bi bili ti dodatki čimprej izplačani. Za upokojence bodo izplačani do 30. aprila, za ostale pa do sredine maja, je pojasnil minister.
Prav tako so sprejeli ukrep, ki omogoča napotitev delavcev na čakanju na sezonsko delo v kmetijstvu. To je prostovoljno, možno je za delavce na čakanju in za brezposelne. Tistim, ki bodo s temi deli zaslužili dodatnih 400 evrov, se nadomestila ali drugi socialni transferji, ki jih prejemajo, ne bodo znižali, je poudaril minister.
Po prvem maju odgovor, kdaj se bodo učenci vrnili v šolske klopi
Ministrica za šolstvo Simona Kustec je napovedala, da bodo takoj po prvem maju pripravili oceno, kdaj bo možna vrnitev v vrtce in šole. Po 1. maju bodo v sodelovanju z zdravstveno stroko pripravili načrt, kdaj in v kakšnih oblikah se bo izvedlo morebitno postopno vračanje otrok v šole in vrtce: "Želimo si vrnitve v običajno življenje in aktivacijo izobraževalnega procesa v šolah, a le pod pogojem, da bo to resnično varno ter ne bo ogrožalo zdravja in življenja otrok in tistih, ki z njimi v izobraževalnem procesu sodelujejo."
Povedala je tudi, da bodo do enkratnega dodatka v višini 150 evrov upravičeni vsi študenti, tako izredni kot redni. Do dodatka bodo tako upravičeni vsi študenti s stalnim prebivališčem v RS, ki se izobražujejo po javnoveljavnih študijskih programih v RS in ki na dan 13. marca niso bili vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Študijski program na visokošolski instituciji v tujini ni akreditiran in javnoveljaven v RS. Na ministrstvu ponovno izpostavljajo, da roka za oddajo vloge ni. Do današnjega dne je bilo oddanih 46.500 vlog. Vse vloge bodo obdelovali in izplačevali v paketih in sproti. Dodatek naj bi izplačali do 1. junija.
Procesni in materialni roki še vedno ne tečejo, vročanje tudi v nenujnih zadevah
Sodišča, kjer se je delo v času epidemije novega koronavirusa skoraj povsem ustavilo, bodo kmalu spet začela vročati odločbe tudi v nenujnih zadevah. Ker pa v času epidemije roki ne tečejo, strankam, ki bodo prejele odločitev sodišča, ne bo treba storiti ničesar.
Ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič je pojasnila , da so omogočili, da tudi med epidemijo lahko pristojni organi odločajo o zadevah, ki so pomembne za vsakodnevno življenje.''V največjem razmahu epidemije smo z interventnim zakonom zagotovili, da kljub omejitvenim ukrepom pravna država še vedno deluje. Omogočili smo, da sodna in izvršilna veja oblasti ter lokalne skupnosti izvajajo svoje naloge v življenjsko nujnih zadevah," je povedala in dodala: "Sprejeti ukrepi omejevanja širjenja epidemije so prinesli rezultate, ki omogočajo počasno vrnitev v normalni tok. Pripravili smo novelo interventnega zakona, ki omogoča odločanje o večjem številu pravic in obveznosti ljudi."
Sprostitev delovanja sodstva pomeni, da ne sme biti na škodo pravic strank in s tem varujemo najšibkejše, je dejala. Nujni postopki še vedno tečejo, glede nenujnih pa so sodišča opravila veliko dela, zato bodo omogočili, da strankam sporočijo odločitve: "Sodišča so v tem času opravila veliko nalog in sprejela veliko odločitev tudi v nenujnih zadevah. Procesni in materialni roki še vedno ne tečejo, sprejeti ukrepi pa omogočajo postopen prehod v nadaljnjo normalno poslovanje ter sočasno varujejo najšibkejše."
Roki v tem času torej ne bodo tekli, zato stranki v tem času na to odločbo ne bo treba narediti nič, je pojasnila.
Kot je ponazorila, se v tem času ne izvajajo izvršbe, bodo pa lahko sodišča v nenujnih primerih izdajala sklepe o izvršbi. Dolžnik lahko tako prostovoljno izpolni dolg, lahko poda ugovor. Ni pa nič od tega dolžan storiti v času epidemije, saj v tem času roki ne tečejo, je pojasnila.
Podobno bo na področju klasičnih civilnih oz. pravdnih postopkov – sodišče bo lahko izdalo sodbo in jo tudi vročilo strankam, če so v nenujni pravdi še pred uvedbo ukrepov zaključili narok za glavno obravnavo. "Sodba bo vročena, vendar roki ne bodo tekli," je ponovila Kozlovičeva in dodala, da bodo s tem pomembno pripomogli k postopnemu odpravljanju sodnih zaostankov.
Sodišča bodo prav tako lahko odločala v primerih vpisov v zemljiške knjige, ki so prav tako nenujne zadeve. "Svojo odločitev lahko pošljejo stranki, a roki ne tečejo," je ponazorila novosti pri delovanju sodišč.
V postopkih zaradi insolventnosti, ki v času epidemije ne tečejo, se novi postopki še vedno ne bodo začeli, se pa bodo lahko nadaljevali tisti postopki, ki so bili začeti pred epidemijo, če bo tako odločil predsednik vrhovnega sodišča.
Sklepe in odločbe ter druge dokumente tudi v nenujnih zadevah bodo po novem lahko vročali tudi upravni organi. Vročanje se bo izvršilo v hišni predalčnik, da ne bo prišlo do stikov med vročevalcem in naslovnikom. Slednjemu ne bo treba storiti ničesar, lahko pa bo in si tako omogočil nadaljevanje postopka, je še povedala Kozlovičeva.
Ko bo DZ novelo zakona potrdil, bodo ponovno možne ustne obravnave tudi v nenujnih zadevah. A bo moral organ poskrbeti, da ne bo prihajalo do možnosti širjenja virusne okužbe in tako zavarovati zdravje in življenje udeležencev postopka.
Vizjak: Ključen za izhod iz krize je čimprejšnji zagon investicijskih projektov
Minister za okolje Andrej Vizjak je na novinarski konferenci dejal: "Ključen moment izhoda iz krize je čim prejšnji zagon pomembnih investicijskih projektov. Nekatere določbe gradbene zakonodaje je treba zrahljati, omogočiti zagon investicij, ki bodo pripomogle k dvigu gospodarske aktivnosti, k ohranitvi delovnih mest."
Dodal je, da na ministrstvu rešujejo tudi zatečeno stanje iz preteklih let, to je na tisoče ton odpadne embalaže: "Izvajalcu javne službe zbiranja omogočamo, da odpadno embalažo, ki jo niso prevzele družbe za ravnanje z njo, sam odda v nadaljnjo obravnavo. Stroške pa bo letos pokrila država. Pripravljamo tudi sistemsko rešitev, da se odpadna embalaža ne bo več kopičila na skladiščih komunalnih podjetij."
Od danes pa v Sloveniji veljata dva nova odloka. Odredbo, ki je omejila izdajo zdravil na recept bolnikom za zdravljenje za obdobje enega meseca in zdravil brez recepta na eno pakiranje na osebo ter je določila, da izvajalci lekarniške dejavnosti povečajo izdelavo dezinfekcijskih sredstev za površine in roke, je prejšnji minister za zdravje Aleš Šabeder izdal 13. marca.
Vlada pa je na včerajšni dopisni seji izdala odlok, v katerem prav tako določa, da lahko izvajalec lekarniške dejavnosti izda zdravilo za uporabo v humani medicini brez recepta v količini enega pakiranja na osebo in da lahko izvajalci lekarniške dejavnosti, ki izpolnjujejo pogoje za izdelavo galenskih zdravil, povečajo izdelavo dezinfekcijskih sredstev za površine in roke. V včeraj sprejetem odloku, ki je bil že objavljen v uradnem listu in prejšnjo odredbo razveljavlja, pa ni več zapisane omejitve za izdajo zdravil na recept.
Ob tem pa novi odlok določa še, da strokovno utemeljenost ukrepov iz tega odloka vlada ugotavlja vsakih 14 dni in ob upoštevanju strokovnih razlogov odloči, da se ti ukrepi še naprej uporabljajo, ali pa ukrepe spremeni oziroma odpravi ter o tem obvesti državni zbor in javnost.
V sporočilu za javnost so sicer zapisali, da so zaradi obsežnega širjenja novega koronavirusa in razglasitve epidemije covida-19 nastali številni izzivi pri zagotavljanju oskrbe z zdravili, ki so potrebna v EU med izbruhom covida-19, saj je pandemija na svetovni ravni povzročila znatno povečanje povpraševanja po nekaterih zdravilih.
Odslej izmenjava podatkov med NIJZ in policijo
Vlada je na dopisni seji sprejela sklep o izmenjavi osebnih podatkov o odrejenih posebnih ukrepih osamitve, karantene in obveznega zdravljenja zaradi bolezni covida-19 med NIJZ in policijo. Sklep opredeljuje izvajanje 103. člena prvega protikoronskega zakona, ki določa policijska pooblastila za namen obvladovanja epidemije. Sklep je vladni govorec Jelko Kacin na današnji novinarski konferenci označil za pomemben korak pri zagotavljanju ukrepa izolacije za bolne s covidom-19.
Na seji Ustavnega sodišča RS o mnogih odlokih
Na seji Ustavnega sodišča RS bodo danes med drugim obravnavali postopek za oceno ustavnosti zakona o nalogah in pooblastilih policije, pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti odloka o začasni prepovedi in omejitvah javnega prevoza potnikov v Sloveniji, odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih in odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Sloveniji.
KOMENTARJI (746)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.