Nadaljevalo se je ohlajanje gospodarske aktivnosti, napovedi pesimistične

Gospodarska klima se je decembra drugi mesec zapored nekoliko izboljšala. Ostaja sicer precej nižja kot pred letom, a je bila razlika do vrednosti pred letom dni najnižja v zadnjih sedmih mesecih.

"Po naši oceni so k temu izboljšanju prispevali ukrepi za blažitev draginje za gospodinjstva in podjetja, pomoč podjetjem ter zmanjšanje negotovosti glede dobav energentov to zimo," v danes objavljeni številki publikacije Ekonomsko ogledalo ugotavlja Urad vlade za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Ohlajanje gospodarske aktivnosti v večini dejavnosti, visoke cene energentov in razmeroma toplo vreme so v zadnjih dveh mesecih leta imeli za posledico nižjo porabo zemeljskega plina in elektrike kot v primerljivem obdobju leto prej. Poraba plina je bila za 11 oz. 13 odstotkov nižja od primerljive povprečne porabe v prejšnjih petih letih, poraba elektrike pa je bila medletno nižja za pet odstotkov.

Potem ko je bil izvozni tržni delež blaga na trgu EU tudi v tretjem četrtletju medletno nižji, se je rast v izvoznem delu gospodarstva proti koncu leta še naprej umirjala. Oktobra se je prekinila rast storitvene menjave s tujino, realni izvoz blaga v države EU pa je tudi novembra tekoče upadel.

Malenkost slabši položaj gospodinjstev, raslo število delovno aktivnih

Počasna krepitev aktivnosti predelovalnih dejavnosti iz prvih treh četrtletij 2022 se je proti koncu leta ustavila. Proizvodnja večine panog je bila nižja tudi medletno. 

Vrednost opravljenih gradbenih del se je v prvih 11 mesecih leta 2022 močno okrepila in novembra za 44 odstotkov presegla raven iz prejšnjega leta. Rast števila delovno aktivnih se je oktobra nadaljevala, še posebej v gradbeništvu ob nadaljnjem pomanjkanju delovne sile, število brezposelnih pa je bilo ob koncu leta za okoli petino nižje kot leto prej.

Potrošnja gospodinjstev je v povprečju oktobra in novembra ostala podobna kot v predhodnem četrtletju. Finančni položaj gospodinjstev se je v zadnjem četrtletju tekoče in medletno malenkost poslabšal, pri najranljivejših so ga blažili ukrepi države za zmanjšanje draginje.

Inflacija se je decembra nekoliko okrepila (na 10,3 odstotka), predvsem zaradi višje rasti cen nekaterih storitev. Lani je k inflaciji sicer največ prispevala rast cen hrane. Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja se je proti koncu leta 2022 povečal, v 11 mesecih pa je bil z 0,7 milijarde evrov znatno manjši kot v enakem obdobju leta 2021.

Na to je močno vplivalo znižanje izdatkov za blaženje epidemije, ki so bili v primerjavi z enakim obdobjem leta 2021 nižji za 1,9 milijarde evrov. Hkrati pa se je povečal obseg ukrepov za blažitev posledic energetske draginje, skupaj z ukrepi zaradi epidemije so k primanjkljaju v 11 mesecih po oceni Umarja prispevali 0,9 milijarde evrov.

Medletno odhodki nižji, prihodki pa višji

Medletna rast odhodkov v prvih 11 mesecih lani je bila zaradi nižjih dodatkov za plače javnih uslužbencev in subvencij podjetjem ter nižje rasti transferjev posameznikom in gospodinjstvom zaradi epidemije tako bistveno nižja kot leta 2021.

Prihodki so bili v 11 mesecih medletno višji za desetino. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2021 je bila rast nižja zaradi nižje rasti gospodarske aktivnosti, znižanja nekaterih davčnih obremenitev in izpada enkratnih prilivov v letu 2021 pri prodaji koncesij, ugotavlja Umar.

Večina vodilnih pričakuje upad gospodarske rasti

Gospodarska rast bo v enem letu po mnenju 73 odstotkov od 4410 izvršnih direktorjev iz okoli 100 držav upadla, je pokazala raziskava družbe PricewaterhouseCoopers. Med glavnimi grožnjami svetovnemu gospodarstvu so izpostavili visoko inflacijo, makroekonomsko nestabilnost in geopolitične konflikte.

Po navedbah družbe PricewaterhouseCoopers (PwC) je letošnja raziskava, v kateri je sodelovalo tudi 50 izvršnih direktorjev iz Slovenije, prinesla eno najbolj pesimističnih napovedi v zgodovini raziskave. "Njene ugotovitve so v nasprotju z lanskoletnimi, ko so bili direktorji rekordno optimistični," so izpostavili v družbi PwC.

Med ključnimi ugotovitvami tokratne raziskave so izpostavili, da skoraj 40 odstotkov izvršnih direktorjev meni, da njihove organizacije čez desetletje ne bodo ekonomsko uspešne in ne bodo preživele, če bodo nadaljevale po poti razvoja, na kateri so sedaj. Takšno mnenje so zaznali v številnih sektorjih in industrijah, vključno s telekomunikacijami, proizvodnjo, zdravstvom in tehnologijo.

Med državami so opazili veliko razliko. Med najbolj pesimističnimi so Francija, Nemčija in Velika Britanija, kar je posledica energetske krize in vojne v Ukrajini, saj so močno odvisne od ruskih energentov. 

Tveganja na področju zdravstva in kibernetske varnosti

"Skoraj polovica vprašanih direktorjev je geopolitični konflikt in njegove posledice vključila v nabor ukrepov njihovega podjetja oz. organizacije," so poudarili v družbi PwC. Med grožnjami so tudi letos zdravstvena in kibernetska tveganja, a so manj izrazita kot lani. Slaba polovica vprašanih povečuje naložbe v kibernetsko varnost, 46 odstotkov jih prilagaja dobavne verige, enak odstotek znova ocenjuje prisotnost na trgu ali širitev na nove, 41 odstotkov pa sprejema ukrepe za diverzifikacijo izdelkov oz. storitev.

Kot odgovor na trenutne razmere si direktorji prizadevajo zmanjšati stroške in spodbuditi rast prihodkov. Za zniževanje operativnih stroškov se je odločilo 52 odstotkov sodelujočih, 51 odstotkov jih je na krizo odgovorilo z dvigi cen, 48 odstotkov pa se je odločilo za diverzifikacijo izdelkov in storitev.

Ob tem 60 odstotkov vprašanih ne namerava zmanjšati števila zaposlenih, 80 odstotkov pa jih ne namerava zniževati prejemkov zaposlenih. "Zelo pomembna ugotovitev raziskave je, da vodstva podjetij kljub izjemnim pritiskom v ospredje svojega delovanja še naprej postavljajo svoje zaposlene. Da želijo obdržati ključne talente, saj se zavedajo, da brez njih ni razvoja niti napredka," je povedal globalni predsednik družbe PcW Bob Moritz.