Šentrupert–Velenje je del težko pričakovane tretje razvojne osi, ki naj bi bil najprej zgrajen. Na razpis Darsa za odsek Podgora-Velenje so prispele štiri prijave.
V prvem konzorciju skupaj domala vsi slovenski večji gradbinci: Kolektor CPG in Koling, Pomgrad, Gorenjska gradbena družba ter CGP. V drugem konzorciju sta se združila slovenski in avstrijski Strabag.
Do poslov pa sta spet poskušala priti tudi dva turška gradbinca, Cengiz in Ozaltin. A ju je Dars, ker da ne izpolnjujeta referenc, še preden bi lahko oddali ponudbe, iz igre izločil.
"Turki niso izpadli iz igre, pravno-formalno je bila prva faza razpisa objavljena. Bili so preverjeni, katere reference so izpolnjevali. Komisija je ugotovila, da po pozivu niso dovolj zagovorili svojih referenc," zatrjuje predsednik uprave Darsa David Skornšek.
Glavni očitek je, da niso dokazali, da so zgradili vsaj dve sidrni pilotni podporni ali oporni konstrukciji. Toda, pozor: prvo turško podjetje gradi enega najdaljših predorov pri nas – predor Karavanke, drugo pa enega zahtevnejših projektov - drugi tir. Zato torej vprašanje, kdo in zakaj je razpis pripravil tako, da takšni gradbinci ne izpolnjujejo pogojev?
Je bil torej razpis prilagojen slovenskim gradbenim baronom? Turki so se v roku, ki se je iztekel ponoči, pritožili nad odločitvijo Darsa.
"Komisija bo ponovno preučila njihovo pritožbo, tako da v naslednjih dneh pričakujemo odgovor naše komisije. V kolikor bo ta odgovor naše komisije negativen potem gre stvar na državno revizijsko komisijo, ki bo presojala o upravičenosti," pravi Skornšek.
Reference, ki dokazujejo usposobljenost gradbincev, so seveda pomembne. A zelo pomembna je tudi cena izvedbe in da se projekti ne preplačujejo.
Spomnimo. Turški Cengiz je oddal krepko nižjo ponudbo pri Karavankah. Bili so kar 15 milijonov evrov ugodnejši od druge najnižje ponudbe. Prav tako pri drugem tiru. Ozaltin, s Kolektorjem in Yapi Markezijem, je ponudil 60 milijonov evrov manj kot drugi konzorcij.
Mimogrede, ta del tretje razvojne osi, ki jo Turki izpodbijajo, je ocenjen na skoraj 270 milijonov evrov.
Predsednik uprave Darsa sicer zatrjuje, da jim je v interesu, da pri projektih konkurirajo tudi tujci. "Mi bomo v naslednjih dveh letih naredili razpise za milijardo in pol, kar so veliki zneski," pravi.
Z odločitvijo Darsa pa po naših zanesljivih informacijah ni zadovoljen niti predsednik vlade Robert Golob. Pred dnevi naj bi, to nam je potrdilo več virov, enemu od članov uprave Darsa to tudi jasno povedal.
KOMENTARJI (70)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.