'Podjetja, ki poslujejo z Ukrajino in Rusijo, smo opozorili na morebitne težave v poslovanju'

"Podjetja, ki pomembno poslujejo na omenjenih trgih, smo opozorili na to, da se pripravijo na morebitne težave v njihovem poslovanju. Verjamem, da smo zdaj v tem obdobju, ko bodo vsi iskali možnosti, kako te trge nadomestiti," je dejal Počivalšek, ki je vseeno optimistično ocenil, da bo ukrajinsko-ruska kriza šla v smer, da bodo lahko na gospodarskem področju v prihodnost gledali bolj optimistično. Gospodarski minister je povedal, da so na to temo sedeli tudi predstavniki najožje sestave vlade, beseda o razvoju najnovejših dogodkov na omenjenem nemirnem območju in tem, kako bi lahko omilili morebitne posledice za slovenska podjetja, pa bo tekla tudi danes popoldne.

Po besedah Počivalška vsaka ovira pri trgovinskem poslovanju pomeni težave, podjetij, ki bi lahko bila najbolj prizadeta, posebej ni izpostavljal, je pa omenil panoge, kot so farmacija, digitalne in elektronske komunikacije, proizvodnja strojne opreme in podobno. Po drugi strani je tudi v Sloveniji kar nekaj pomembnih podjetij, ki so v ruski lasti, eno od njih zaposluje tudi nekaj tisoč ljudi, Počivalšek pa meni, da bodo ta najverjetneje prizadeta v primeru embarga blagovnih in storitvenih tokov med državama.

V Krki pravijo, da s poslovnimi partnerji na ruskem in ukrajinskem trgu poslujejo v skladu z načrti. "Lahko rečemo, da smo tudi v tem delu sveta vajeni kompleksnosti poslovanja. V kolikor bo prišlo do korenitih sprememb na trgih, se bomo prilagodili spremenjenim situacijam," so povedali v Krkini službi za odnosne z javnostmi.

Generalni direktor Danfossa Trata Aleksander Zalaznik je medtem za spletne Finance opozoril, da se stvari v zvezi z rusko-ukrajinskim sporom spreminjajo zelo hitro. Po njegovih besedah gre blago čez rusko mejo zelo počasi in v dobavah že prihaja do vsaj enotedenskega zamika.

"Še večja težava pa je, da ne dobiš voznikov tovornjakov, ki bi bili pripravljeni voziti tja," je poudaril in dodal, da so nekaj blaga sicer že preusmerili na železnico, a ne vedo, kako bo v prihodnje. "Ko bodo v veljavo stopili embargi, bo to za nas velik udarec," je dejal Zalaznik. Zaradi političnih razmer v regiji so zaskrbljeni tudi v Iskratelu, je dejal direktor družbe Robert Kuzmič. Uvedba sankcij po njegovih besedah pomeni oteženo poslovanje, sankcije pa prinašajo tudi dodatno tveganje za zmanjševanje obsega Iskratelovega posla tako v Rusiji kot Ukrajini, ki sta za podjetje pomembna trga.

Slovenska podjetja, ki delujejo v Rusiji in Ukrajini, dogajanje skrbi, poslovanje je oteženo, a so po drugi strani v tem delu sveta vajeni kompleksnosti poslovanja. Oskrba s plinom s tega območja trenutno poteka s pogodbenimi določili. Oskrba z zemeljskim plinom iz vseh nabavnih virov, ki jih ima Geoplin, trenutno poteka nemoteno in skladno s pogodbenimi določili, so navedli v družbi, kjer doslej prav tako niso prejeli napovedi kakršnih koli redukcij. Kot pravijo v Geoplinu, je trenutno najbolj relevantno sankcijo sprejela Nemčija, ki je začasno zaustavila pridobivanje obratovalnega dovoljenja za projekt Severni tok 2. "Ta na obstoječo fizično oskrbo z zemeljskim plinom ne vpliva, ima pa lahko celotno dogajanje vpliv na še povečane cenovne pritiske na borzah plina v Evropi," opozarjajo v Geoplinu, kjer vpliva ostalih sankcij na poslovanje medtem še ne morejo oceniti.

V povezavi z oskrbo s plinom se je oglasil tudi minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Za energetsko neodvisnost in odpornost je za Slovenijo po njegovem prepričanju ključna diverzifikacija dobave plina. "Gradnja plinskega LNG-terminala mora biti prioriteta," je dodal.

V bližini Slovenije je sicer terminal za utekočinjeni zemeljski plin na otoku Krku, pred leti pa so, tudi v luči nasprotovanja javnosti na širšem območju, propadli načrti španske družbe Gas Natural o gradnji terminala v Tržaškem zalivu, tik ob slovensko-italijanski meji. Pred nekaj več kot desetletjem se je medtem družba TGE Gas Engineering v Kopru prizadevala postaviti terminal za utekočinjeni zemeljski plin in ob njem elektrarno, za projekt pridobila tudi energetsko dovoljenje, a se načrti niso uresničili.

O tem, kaj bi nadaljnja kriza pomenila za nabavo energentov, pa Počivalšek ni želel ugibati, saj da je še preveč čejev, ocenjuje pa, da ima Slovenija tudi na energetskem področju zagotovljene alternative za normalno delovanje tudi v prihodnje. Sicer pa je minister skupaj s sodelavci danes na sedežu Štajerske gospodarske zbornice podjetnikom iz regije predstavljal načrt za okrevanje in odpornost, ki za gospodarstvo predvideva 427 milijonov evrov nepovratnih sredstev.

S predstavniki podjetij iz različnih panog, med drugim strojne in lesne predelave, področja turizma in energetike so govorili o tem, na kakšen način lahko pridejo do denarja, ki bo usmerjen v sedem ciljev – razvoj energetske učinkovitosti, turizma in lesarstva, digitalizacijo, raziskave in razvoj, zeleni prehod ter investicije. Kot je dejal, gre za prepotreben denar za to, da se slovensko gospodarstvo v večji meri in hitreje prestrukturira v smeri zelenega prehoda, energetske učinkovitosti in krožnega gospodarstva, saj je po njegovem obdobje, ko smo imeli poceni energijo in smo izvažali smeti, za nami in je zato že danes treba pogledati v prihodnost ter na vseh področjih narediti načrt, kako še naprej biti konkurenčni.

"Slovenija je izvozno gospodarstvo. Kar 85 odstotkov vsega, kar ustvarimo, izvozimo, zato je nujno, da se že zdaj gospodarstveniki skupaj z državo odločimo, po kateri poti bomo šli naprej. S strani države bomo zagotovili dovolj sredstev, da bodo vsi tisti, ki vedo, kaj hočejo in kam želijo, lahko svoje načrte z našo podporo uresničili," je dejal gospodarski minister. Ob tem so pomemben del današnjega srečanja namenili ukrepom za pomoč podjetjem, ki so zaradi visokih cen energentov v sedanjem obdobju najbolj prizadeta.