Priznanje neodvisnosti dveh regij na vzhodu Ukrajine s strani Moskve je označil za kršitev ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine. "To je smrtni udarec za sporazume iz Minska, ki jih je potrdil Varnostni svet ZN," je dodal generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, pri čemer se je skliceval na sporazume za mirno rešitev konflikta na vzhodu Ukrajine. Putinovo potezo je medtem označil kot sprevračanje koncepta ohranjanja miru.
"Če vojaki ene države vstopijo na ozemlje druge države brez njenega soglasja, niso nepristranski mirovniki. To sploh niso mirovne sile," je dejal in pozval k takojšnji prekinitvi ognja ter vrnitvi na pot dialoga in pogajanj.
"Naša država je vedno odprta za neposreden in iskren dialog, za iskanje diplomatskih rešitev najzahtevnejših problemov," je medtem ob naraščanju napetosti dejal ruski predsednik Vladimir Putin v video nagovoru ob dnevu branitelja domovine, državnega praznika v Rusiji. Sočasno je Putin znova izpostavil skrajno mejo za Kremelj in sporočil, da interesi Rusije in varnost državljanov zanje niso predmet pogajanj. Putin je ob tem čestital ruskim vojakom in dejal, da je prepričan o profesionalnosti ruske vojske in o tem, da bodo branili nacionalne interese države. Pohvalil je tudi bojno pripravljenost ruske vojske in dejal, da bo država še naprej razvijala najsodobnejše orožje. "Še naprej bomo razvijali napredne oborožitvene sisteme, vključno s hipersoničnimi in tistimi, ki temeljijo na novih fizikalnih načelih, ter širili uporabo naprednih digitalnih tehnologij in elementov umetne inteligence," je dodal Putin.
Ruski vodja je spregovoril, potem ko mu je zgornji dom parlamenta, Svet federacije, v torek soglasno odobril napotitev mirovnikov v dve separatistični ukrajinski regiji, ki ju Moskva priznava kot neodvisni, in morda tudi v druge dele Ukrajine. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je medtem odzval na besede generalnega sekretarja ZN. "Na našo veliko žalost se je generalni sekretar ZN (...) uklonil pritisku Zahoda in nedavno podal več izjav o dogajanju na vzhodu Ukrajine, ki niso v skladu z ustanovno listino ZN," je dejal. Vodja ruske diplomacije je dodal, da mora generalni sekretar ZN ohraniti nevtralno držo in je "vedno zavezan, da se zavzame za neposredni dialog med državami v konfliktu".
Obsodbam Rusije se je zdaj pridružila tudi tajvanska predsednica Cai Ing Wen, je po poročanju CNN sporočil njen predstavnik za odnose z javnostjo. Na sestanku, ki ga je sklicala zaradi zaostrovanja napetosti med Rusijo in Ukrajino, je predsednica izpostavila tudi, da mora Tajvan povečati nadzor nad vojaškimi aktivnostmi v morskem prelivu Taiwan Strait. Že v začetku tedna je sicer predsednica dejala, da lahko sočustvuje z ukrajinsko situacijo.
Papež Frančišek je izrazil zaskrbljenost zaradi vse bolj zaostrenih razmer v Ukrajini. Vpletene strani je pozval k zadržanosti. "Kljub diplomatskim prizadevanjem v zadnjih tednih se pojavljajo vse bolj zaskrbljujoči scenariji," je dejal papež ob koncu tedenske splošne avdience. Ti po njegovih besedah ogrožajo "mir vseh". "Vse vpletene strani prosim, naj se vzdržijo vseh dejanj, ki bi lahko povzročila še večje trpljenje prebivalstva," je dodal papež, ki je sicer že večkrat pozval k miru v Ukrajini, a je tokratni poziv najodločnejši.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan pa je danes Putinu v telefonskem pogovoru dejal, da Turčija ne bo priznala nobenega ukrepa proti suverenosti Ukrajine, in posvaril pred vojaškim spopadom. Erdogan je dejal, da Turčija ne želi izbirati med Rusijo in Ukrajino. Turčija, članica Nata, ki ima prijateljske vezi z Rusijo in Ukrajino, se je skušala postaviti v vlogo posrednika. V telefonskem pogovoru s Putinom je Erdogan dejal, da vojaški spopad ne bi koristil nikomur ter da Ankara daje prednost diplomaciji in dialogu, je sporočilo predsedstvo.
"Turčija je pripravljena prispevati k zmanjšanju napetosti in ohranjanju miru," je dejal Putinu.
Zunanja ministra Nemčije in Francije Putinu očitala, da laže
Po srečanju z nemško kolegico Annaleno Baerbock v Berlinu se je odzval tudi francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian, ki je dejal, da Putin Ukrajine nima za suvereno državo in se ne drži zavez."Predsednik Putin je v svojem govoru na nek način zanikal, da je Ukrajina suverena država. Smo v času revizionizma, ko se na novo izumlja zgodovina, da bi se zasedlo nekdanja ozemlja," je dejal Le Drian. Poudaril je, da se Putin ne drži zavez, ki jih je dal zasebno ali javno, francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu ali nemškemu kanclerju Olafu Scholzu. "Kdaj in kako bi lahko na besedo verjeli Putinu? Ne vem, če kdo to ve," je dejal.
Le Drianova nemška kolegica pa je ruskega predsednika neposredno obtožila laganja. "Če je človek pred tednom dni rekel A, zdaj pa dela nekaj drugega, potem ni govoril resnice. Ali drugače, lagal je," je dejala. Baerbockova je tako odgovorila na novinarsko vprašanje, ali je Putin še zaupanja vreden partner. "Ruski predsednik je enostransko uničil dogovor iz Minska, ki ga je sam podpisal," je dodala.
Sta pa tako Le Drian kot Baerbockova poudarila, da je treba pogovore nadaljevati. "Tudi v najtežjih časih je treba pustiti odprta vrata za pogovore. Želimo preprečiti vojno," je dejala ministrica. Francoski zunanji minister se je sicer danes v Berlinu udeležil zasedanja nemške vlade.
Kitajska obtožuje ZDA za naraščanje napetosti v ukrajinski krizi
Kitajska je ZDA obtožila, da v ukrajinski krizi prilivajo olja na ogenj oziroma da so odgovorne za naraščanje napetosti in ustvarjanje panike. Tako so ocenili v Pekingu, potem ko je Washington zaradi ruskega priznanja ukrajinskih separatističnih regij uvedel sankcije proti Rusiji in napovedal, da bo še naprej dobavljal orožje Ukrajini.
ZDA, ki še naprej prodajajo orožje Ukrajini, s sankcijami "povečujejo napetosti, ustvarjajo paniko in se celo poigravajo s časovnico vojne", je novinarjem povedala tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Hua Čunjing. Ključno vprašanje je, kakšno vlogo so imele ZDA pri sedanjih napetostih v Ukrajini, meni. "Če nekdo priliva olja na ogenj, medtem ko obtožuje druge, je nemoralen in neodgovoren," je dejala.
Kitajska je po njenih besedah vse strani pozvala k spoštovanju in upoštevanju legitimnih varnostnih skrbi druge strani ter k reševanju vprašanj s pogajanji in dialogom s ciljem skupne ohranitve regionalnega miru in stabilnosti. Na vprašanje, ali bi lahko Kitajska uvedla sankcije proti Rusiji, pa je izpostavila, da je bil Peking vedno prepričan, da sankcije niso učinkovit način za reševanje problemov.
KOMENTARJI (208)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.