ZDA: V roku 48 ur bo prišlo do popolne ruske invazije. Ukrajina razglasila izredne razmere

"Po informacijah, s katerimi razpolagam, Putin premika dodatne sile in tanke na okupirana ozemlja Donbasa," je dejal latvijski premier Arturs Krišjanis Karinš. Ruski predsednik Vladimir Putin je v torek tja poslal t. i. mirovnike. Na vprašanje, ali gre za napotitev dodatnih enot, saj je Moskva v začetku tega tedna priznala obe separatistični regiji, je Karins odgovoril: "Da, glede na informacije, s katerimi razpolagam, gre točno za to."

"Rusija je zaključila vse priprave na invazijo," je ocenil visoki ameriški obrambni uradnik, ki je seznanjen z najnovejšimi obveščevalnimi podatki. "Pripravljeni so, kolikor so lahko," je dodal. Vir blizu ukrajinskega predsednika je potrdil, da je Zelenski prejel opozorilo Bidnove administracije.

Poslanci vrhovne rade v Kijevu pa so potrdili današnji odlok ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, na osnovi katerega bodo od polnoči po vsej državi - z izjemo samooklicanih republik Lugansk in Doneck, ki sta že vse od leta 2014 pod posebnim režimom - v veljavi izredne razmere. Poslanci so imeli za potrditev odloka sicer na voljo 48 ur, a so pričakovano pohiteli.

V prvi fazi so izredne razmere razglasili za obdobje 30 dni, ki pa ga je nato mogoče podaljšati še za do 60 dni. Izredne razmere med drugim omogočajo uvedbo policijske ure, a kot je danes povedal sekretar ukrajinskega sveta za nacionalno varnost Oleksij Danilov, jo bodo uvedli, če se bo to izkazalo za potrebno. Kot je pojasnil, bodo v okviru ukrepa oblasti okrepile varovanje javnega reda ter strateške infrastrukture, omejile bodo promet ter okrepile pregled vozil in dokumentov državljanov. Dejal je še, da želijo z uvedbo izrednih razmer v državi ohraniti mir, da bi njeno gospodarstvo lahko delovalo naprej. Zagotovil je, da ukrep ne bo imel radikalnega vpliva na življenje ljudi.

Ukrajina je začela tudi mobilizacijo rezervistov, starih med 18 in 60 let. Pozvali so jih, naj se javijo svojim enotam. Kot so še pojasnili v vojski, posamezniku, ki se na poziv ne bo odzval ter za to ne bo imel ustreznega razloga, grozi kazen. Ukrajina ima okoli 200.000 rezervistov poleg 250.000-članske redne vojske. Predsednik Zelenski je sicer v torek izključil možnost splošne mobilizacije v državi.

Obenem so ukrajinske oblasti vse državljane pozvale, naj kar najhitreje zapustijo Rusijo. Kot so pojasnili, se njena agresija na Ukrajino krepi. Po ukrajinskih ocenah v sosednji Rusiji živi okoli tri milijone Ukrajincev. Ukrajinski obmejni organi so zaradi vse večje bojazni pred rusko invazijo danes izdali nove omejitve na meji z Rusijo. Te med drugim vključujejo prepoved približevanja meji ponoči. Prepovedano je tudi snemanje in fotografiranje položajev obmejne straže. Dostop na obmejno območje je za tujce v celoti prepovedan, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Za ladje v Črnem in Azovskem morju na jugu Ukrajine velja prepoved, da ponoči izplujejo iz pristanišč.

Kot svojo prednostno nalogo je Zelenski medtem izpostavil ohranitev suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine. Pozdravil je sankcije, ki so jih proti Rusiji uvedle zahodne države, potem ko je Rusija v ponedeljek priznala separatistični regiji Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine ter na njuno območje napovedala napotitev 'mirovnih sil', poroča BBC.

Kasneje je terjal "jasna, natančna in takojšnja" varnostna jamstva s strani Zahoda in Rusije, ki bi odvrnila grožnjo ruske invazije na Ukrajino. Spomnil je, da je ruskemu kolegu  Putinu večkrat ponudil srečanje, na katerem bi skušala odvrniti grožnjo širšega konflikta v vzhodni Evropi, saj je to "vprašanje dialoga". Zelenski se je danes srečal s kolegoma iz Poljske in Litve, Andrzejem Dudo in Gitanasom Nausedo. Predsednika držav članic EU in Nata sta želela z obiskom izraziti solidarnost in podporo Ukrajini. Že v torek se je v Kijevu mudil tudi estonski predsednik Alar Karis, medtem ko bo slovenski premier Janez Janša Ukrajino obiskal v četrtek in petek.

Vrh EU v četrtek o zaostrovanju razmer v Ukrajini

Medtem so iz Bruslja sporočili, da se bo v četrtek sestal vrh EU. "Uporaba sile in prisile s ciljem spreminjanja meja nima prostora v 21. stoletju," je poudaril Michel v vabilu voditeljem na vrh. Ob tem je ponovil, da agresivna dejanja Rusije kršijo mednarodno pravo ter ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine, spodkopavajo pa tudi evropsko varnostno ureditev. Michel je pozval k nadaljnji enotnosti in odločnosti pri odločanju o skupnem pristopu in dejanjih. Voditelji bodo po njegovih besedah razpravljali o razvoju dogodkov, zavarovanju mednarodne ureditve na temelju skupnih pravil, soočanju z Rusijo in nadaljnji podpori Ukrajini.

Iz kabineta predsednika vlade so sporočili, da se bo izrednega vrha v četrtek zvečer udeležil tudi Janez Janša, po njem pa se bo odpravil na že pred tem napovedani delovni obisk v Ukrajino. Medtem se sicer v Bruslju omenja tudi možnost izrednega virtualnega vrha zveze Nato, ki bi prav tako lahko potekal v četrtek. Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola pa je za četrtek dopoldne sklicala izredni sestanek vodij političnih skupin parlamenta, na katerem bodo z Michelom in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen razpravljali o zadnjih dogodkih v Ukrajini.

Ruski predsednik Vladimir Putin pa je danes dejal, da je Moskva pripravljena poiskati diplomatske rešitve ob naraščajočih napetostih z Zahodom zaradi Ukrajine. Obenem je poudaril, da se o njenih interesih ni mogoče pogajati. Odzval se je tudi vodja proruske republike Doneck (DPR) Denis Pušilin, ki se je zavzel za dialog s Kijevom, prek katerega bi na miren način uredili vprašanje meja. Zatrdil je, da v Donecku trenutno ni ruske vojske, a dodal, da ima republika pravico, da Rusijo pokliče na pomoč.

Pušilin je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass dejal, da je DPR že dlje časa pripravljena na dialog s Kijevom, a je brez sogovornika."Za mirno rešitev potrebujemo dialog, a preprosto ni nikogar, s komer bi se lahko pogovarjali," je dejal Pušilin. Dodal je, da je DPR pripravljen izkoristiti vsako priložnost za mir. "Pomembno je, da ta priložnost obstaja," je še dejal. Dogovora iz Minska o prekinitvi spopadov na vzhodu Ukrajine sta po njegovem že preteklost, saj so zdaj v ospredju trenutne razmere, kar je dejstvo, da je DPR sedaj priznana kot država. "Da bi imeli možnost mirne rešitve, moramo le začeti z dialogom," je še pozval.

Vodja DPR je na novinarski konferenci, na kateri je bil tudi generalni sekretar v Rusiji vladajoče stranke Združena Rusija Andrej Turčak, zatrdil, da trenutno ni nobenih ruskih vojaških enot na ozemlju republike Doneck. Dodal je, da je v prihodnosti prisotnost ruskih čet mogoča, bila pa naj bi odvisna od razmer in potez Ukrajine. Rusija ima po besedah Pušilina v skladu z nedavno podpisanim sporazumom pravico, da pride na ozemlje DPR.

Kremelj: Doneck in Lugansk Rusijo prosita za pomoč pri spopadu z ukrajinsko vojsko

Voditelja proruskih separatističnih regij Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine sta Rusijo zaprosila za pomoč pri "obrambi pred ukrajinsko vojsko", je sporočil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitri Peskov. To bi lahko bil povod za uradno rusko posredovanje. 

Kot Peskovove besede za rusko agencijo Interfax povzemajo tuje tiskovne agencije, sta vodja separatistične proruske republike Doneck Denis Pušilin in vodja republike Lugansk Leonid Pasečnik Putina prosila za "pomoč pri odbijanju agresije ukrajinske vojske".

Putin je pred tem povedal, da bi Rusija vojaško posredovala, če bi jo obe republiki za to zaprosili. Ta prošnja bi tako lahko bila povod za uradni ruski vojaški poseg na vzhodu Ukrajine, za kar je Putin dobil tudi formalno odobritev ruskega parlamenta.

Ukrajina tarča novega kibernetskega napada

Medtem so uradniki sporočili, da je Ukrajina tarča velikega kibernetskega napada, zaradi katerega med drugim ne delujeta spletni strani vlade in zunanjega ministrstva. Kot je sporočil namestnik ukrajinskega premierja Mihajlo Fjodorov, se je napad začel popoldne, njegova tarča pa je več bank in uradnih spletnih strani. O tem, od kod napad prihaja, ni govoril. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, spletnih strani vlade in zunanjega ministrstva popoldne res ni bilo mogoče odpreti, medtem ko spletne strani osrednjih ukrajinskih medijev, bank in drugih poglavitnih javnih institucij delujejo. Po poročanju nemške tiskovne strani dpa je bilo moteno tudi delovanje spletne strani ukrajinskega parlamenta.

Fjodorov je glede tega dejal, da je uspelo nekaterim preusmeriti promet na drugega ponudnika in tako minimizirati škodo. To naj bi bila tudi zasluga dodatnih varnostnih ukrepov, sprejetih v minulih tednih. Šlo naj bi sicer za vnovičen napad za porazdeljeno zavrnitev storitve (DDoS), o kakršnih so iz Ukrajine poročali že januarja letos in minuli teden ter za katerimi naj bi stala Rusija. Gre za napad, v katerem veliko število računalnikov napadeno spletno stran preplavi z zahtevami za podatke in jo tako ohromi.

V EU priprave na prihod beguncev iz Ukrajine

V evropskih državah, zlasti tistih, ki mejijo na Ukrajino, pa se pripravljajo na morebiten prihod beguncev zaradi ruske invazije. Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson ocenjuje, da je EU dobro pripravljena. "Že nekaj časa se pripravljamo na nevarne razmere v Ukrajini. Ne vemo, kaj bo naslednji korak ruskega predsednika Vladimirja Putina, vendar moramo biti pripravljeni, če pride do množičnega bega Ukrajincev v Evropo," je komisarka dejala za Euronews.

Johanssonova je to povedala v torek po srečanju z namestnikom poljskega notranjega ministra Bartoszem Grodeckim v Varšavi, ko je tudi ocenila, da je Poljska dovolj dobro pripravljena na prihod beguncev iz Ukrajine. Komisarka sicer ni želela podati ocene, koliko ljudi bi lahko v primeru obsežnejšega ruskega napada zbežalo iz Ukrajine. Je pa podpredsednik Evropske komisije Margaritis Schinas konec tedna za časnik Welt ocenil, da bi lahko prišlo med 20.000 in več kot milijon beguncev iz Ukrajine.

Poljski premier Mateusz Morawiecki je nedavno sporočil, da so v Varšavi oblikovali posebno skupino, ki bo pripravila "logistiko, infrastrukturo, prevoze, medicinsko oskrbo in izobraževanje" za sprejem beguncev.

Pripravljajo se tudi v Romuniji. Obrambni minister Vasile Dincu pa je v torek dejal, da bi lahko sprejeli do pol milijona beguncev. Načrt romunskih oblasti predvideva, da bi v vseh večjih mestih vzdolž 650 kilometrov dolge meje z Ukrajino odprli sprejemne centre za begunce. Na Ukrajino meji tudi Slovaška. Obrambni minister Jaroslav Nad je v torek po zasedanju sveta za nacionalno varnost dejal, da država kljub bližini Ukrajine ni ogrožena, a bo vseeno okrepila varovanje na meji. Prav tako se pripravljajo na prihod beguncev.

Varovanje meje z Ukrajino je medtem okrepila tudi Madžarska. Obrambni minister Tibor Benko je dejal, da imajo oborožene sile nalogo preprečiti, da bi na madžarsko ozemlje prišle oborožene skupine, obenem bodo pri morebitnem prihodu beguncev opravljale humanitarne naloge. Madžarska je bila v preteklih letih zelo zadržana do sprejemanja beguncev in migrantov, a je njena vlada glede Ukrajine že prejšnji teden potrdila, da bodo beguncem od tam kot prva varna država nudili zatočišče. Navala beguncev iz Ukrajine se bojijo tudi v Avstriji, čeprav ta država ne meji na Ukrajino. Notranji minister Gerhard Karner je v torek dejal, da so pripravljeni nanje oziroma na različne scenarije, do katerih lahko pride. Predvsem namerava Avstrija pomagati ukrajinskim sosedam, če bi se te soočile z navalom beguncev, je pojasnil.

Medtem pa je vodja humanitarne organizacije Norveški svet za begunce (NRC) Jan Egeland opozoril, da Ukrajinci, zlasti tisti v vzhodnem delu države, že leta živijo v težkih razmerah, številne družine pa so zaradi rusko-ukrajinskega spora celo ločene. "Premalo smo pozorni na to humanitarno katastrofo," je dejal, ki je sam obiskal vzhod Ukrajine. Dejal je, da prizadete skupnosti, ki so izčrpane od osmih let konflikta, namesto orožja potrebujejo pomoč. Organizacija NRC v Ukrajini deluje že od leta 2014 ter več kot 700.000 ljudi oskrbuje z živili in drugimi potrebščinami, in sicer tako na območjih, ki so pod nadzorom ukrajinskih oblasti, kot tudi tistih, ki jih ne nadzorujejo.

Ovse: Na vzhodu Ukrajine skoraj dva tisoč kršitev prekinitve spopadov

Mednarodni opazovalci so na območju konflikta na vzhodu Ukrajine v enem dnevu zabeležili skoraj dva tisoč kršitev prekinitve spopadov, od tega več kot tisoč eksplozij, kaže v torek objavljeno poročilo misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Posebej prizadeta je regija Lugansk, kjer so zabeležili 1224 kršitev dogovora o prekinitvi spopadov, od tega 1149 eksplozij.

V regiji Doneck so po podatkih Ovseja zabeležili 703 kršitve, od tega 332 eksplozij. Pri tem je opazovalcem uspelo pregledati uničene zgradbe v delu regije, ki je pod nadzorom ukrajinskih oblasti. Na vzhodu Ukrajine se enote ukrajinske vojske, ki ima podporo Zahoda, in proruski separatisti medsebojno obtožujejo za stopnjevanje nasilja v zadnjih dneh.

Ameriško podjetje za vesoljsko tehnologijo Maxar je ob tem objavilo satelitske posnetke, na katerih naj bi bilo na jugu Belorusije v bližini ukrajinske meje videti novo prerazporejanje več kot sto vojaških vozil in več deset vojaških šotorov. Rusija in Belorusija trenutno na ozemlju Belorusije izvajata množične vojaške vaje. Maxarjevih posnetkov doslej še nista komentirali.

Ruska državna televizija je tudi objavila posnetke ljudi, ki na vzhodu Ukrajine množično zapuščajo svoje domove. Po navedbah ruskega ministrstva za civilno zaščito so doslej v Rusiji sprejeli okoli 100.000 beguncev, ki jih nameravajo nastaniti v različnih delih države. Proruski separatisti so pred tem pozivali ženske in otroke, naj zapustijo domove zaradi skorajšnjega napada ukrajinske vojske, moške pa, naj branijo območja. Kijev je večkrat zagotovil, da napada ne načrtuje. Po ocenah Združenih narodov je spopad na vzhodu Ukrajine, ki traja že osem let, doslej zahteval več kot 14.000 ljudi.