Plače v javnem sektorju: enotni temelji, različen pristop glede na financiranje

Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je na novinarski konferenci po sestanku s sindikati pojasnil, da bi po izhodiščih v okviru plačnega sistema v javnem sektorju določili dve skupini.

V prvi bi bili tisti, ki se v celoti financirajo iz proračunskih sredstev in pri katerih ima vsaka sprememba neposreden vpliv na proračun, na primer organi državne uprave, občine, centri za socialno delo. Za ta del bi veljala bolj zavezujoča centralno določena pravila plačnega sistema.

Večjo avtonomijo glede urejanja plač pa bi imeli v tistem delu javnega sektorja, ki s svojimi storitvami sredstva pridobiva na trgu oziroma se financira še iz drugih sredstev, ne le iz proračuna, ter določene institucije, ki jim že ustava ali zakon zagotavljata večjo samostojnost in neodvisnost. Minister je kot primer izpostavil zdravstvo in raziskovalno dejavnost. Vladno izhodišče pa je, da se spremembe uvajajo znotraj enake mase sredstev za plače.

Še vedno pa bi za vse v javnem sektorju ohranili nekatere skupne temelje, ko gre za sestavo plače, plačno lestvico, višino dodatkov, metodologijo obračunavanja in izplačevanja plač. Ostala bi tudi obveznost poročanja podatkov o plačah v informacijski sistem ISPAP.

Kar zadeva vprašanje tako imenovanega izstopa posameznih poklicev ali dejavnosti iz enotnega plačnega sistema, kar so omenjali zlasti v povezavi z zdravniki, policisti ali vojaki, dokončnega odgovora še ni. V skladu s sklepom, ki ga je sprejela vlada v četrtek, je na ministrstvih, da v roku 14 dni presodijo, ali je za kakšnega od poklicev ali dejavnosti iz njihove pristojnosti treba oblikovati ločen plačni sistem, in v tem primeru tudi predlagajo izhodišča, o katerih bo nato odločala vlada.

Sicer pa želijo na vladni strani s spremembami zagotoviti boljšo povezanosti plačila dela z rezultati dela, večjo fleksibilnost pri določanju višine plače, manj administriranja in poenostavitve sistema.

Napredovanje avtomatično skozi določeno obdobje

Ukinili bi ocenjevanje kot podlago za napredovanje, saj sedaj velika večina zaposlenih dobi oceno odlično, kar jim omogoči napredovanje na tri leta. Po vladnem predlogu bi bilo napredovanje avtomatično, a skozi določeno časovno obdobje. Kot je dejal minister, bi tako lahko zaposleni najvišji plačni razred na delovnem mestu dosegel po 40 letih in ne, kot je sedaj v praksi, po 15.

Prihranke, ki bi nastali iz tega razloga, pa tudi zato, ker ne bi bilo več možno napredovati za dva plačna razreda hkrati, bi usmerili v variabilno nagrajevanje in druge možnosti poviševanja plače, je navedel minister.

Redna delovna uspešnost in delovna uspešnost za povečan obseg dela bi se združili v eno. Bi pa posameznik z naslova delovne uspešnosti lahko dobil več kot sedaj, in sicer do 30 odstotkov višjo plačo. Maso sredstev za delovno uspešnost pa bi iz sedanjih dveh oziroma treh postopno zvišali na sedem odstotkov. Prav tako bi uvedli dodatek za deficitarnost poklicev in dodatek za izjemne dosežke na nacionalni ravni, ki bi bil trajen.

Kot popolno novost, ki bi lahko rešila marsikatero težavo sedanjega togega plačnega sistema, pa je minister navedel tudi možen odstop od siceršnjega pravila določanja delovnih mest in njihovega vrednotenja v kolektivnih pogodbah. Ko gre za nove zahteve poslovnih procesov in poslovnega okolja, na primer za uvedbo novega delovnega mesta z zakonom, bi po njegovih navedbah lahko delodajalci neodvisno od delovnih mest v kolektivnih pogodbah sistematizirali novo delovno mesto in tudi določili plačni razred za to delovno mesto, a v soglasju s pristojnim ministrstvom.

Minister Koritnik osebno meni, da pripravljena izhodišča že ustrezno naslavljajo razloge, zaradi katerih posamezne skupine razmišljajo o izstopu iz enotnega plačnega sistema. Kot je pojasnil, bodo na podlagi izhodišč in pripomb sindikatov pripravili predlog sprememb plačnega zakona, na vlado pa mora do konca aprila prinesti poročilo o stopnji usklajenosti s sindikati.

Vladna izhodišča po oceni Štruklja in Počivavška vodijo v razgradnjo obstoječega plačnega sistema

Vladna izhodišča vodijo v razgradnjo obstoječega enotnega plačnega sistema javnega sektorja, pa medtem menita sindikalista Branimir Štrukelj in Jakob Počivavšek. Za predlagano delitev javnega sektorja v okviru plačnega sistema na dve skupini pa vladna stran po njuni oceni danes, ko je izhodišča predstavila sindikatom, ni podala prepričljivih pojasnil.

Gre za razgradnjo plačnega sistema v javnem sektorju, ki omogoča tako ločene plačne sisteme po določenih resorjih kot tudi odstopanja po različnih delih javnega sektorja, je dejal vodja ene od dveh pogajalskih skupin sindikatov javnega sektorja Počivavšek.

Izpostavil je, da je vlada sprejela sklep, po katerem lahko ministrstva v 14 dneh sporočijo, ali bi želela za svoja področja imeti svoj, poseben plačni sistem. Sicer pa po njegovih besedah potrebe za izstop iz enotnega plačnega sistema ob takem predlogu, kot ga podala vladna stran, v bistvu niti ne bo, ker bo praktično avtonomija posameznih delov javnega sektorja takšna, da "so vsi na nek način izven sistema". Pri tem je še opozoril, da ob predlagani delitvi javnega sektorja v okviru plačnega sistema na dve skupini na vladni strani danes niso natančno pojasnili, kje in zakaj naj bi ta razlika bila.

Poleg tega izhodišča po Počivavškovih besedah predvidevajo izključevanje sindikatov iz določanja posameznih elementov plačnega sistema, ki so sedaj predmet usklajevanja med vlado in sindikati. Kot je pojasnil, bi imeli delodajalci v nekaterih primerih možnost določati delovna mesta in uvrstitev v plačne razrede izven plačnega sistema oziroma izven kolektivnih pogodb. Merila za delovno uspešnost bi bilo možno določati v splošnih aktih delodajalcev, prav tako tudi merila za dodatek za posebne dosežke.

Počivavšek tako meni, da gre vladni predlog v popolnoma napačno smer glede na to, kar bi bilo dejansko treba s plačnim sistemom narediti.

Vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Štrukelj pa je ocenil, da gre za "rokohitrsko lomastenje po sistemu, ki je skrajno zahteven, kjer so potrebne resne analize in premislek". Danes pa, je dodal, napovedanih sprememb na vladni strani niso znali prepričljivo utemeljiti in razložiti, zakaj je predlagana takšna delitev. Sprašuje se denimo, zakaj so osnovne in srednje šole uvrščene v del skupaj z državno upravo, čeprav imajo povsem drug sistem odločanja, vrednotenja dela, drugačen karierni sistem.

Po njegovih besedah pa ni dvoma, da bo posledica konec zdaj veljavnega plačnega sistema. Sistem ne bo dualen le zaradi delitve javnega sektorja na dva dela, ampak tudi zaradi možnosti, da bodo po presoji ministra obstajala delovna mesta, ki se bodo določala in ovrednotila izven kolektivnih pogodb in ne bodo predmet kolektivnih pogajanj, je opozoril.

Kritičen je tudi do predloga, da bi za večje variabilno nagrajevanje sredstva dobili z upočasnitvijo napredovanj v plačne razrede. Kot je pojasnil, za večje variabilno nagrajevanje namreč niso predvidena dodatna sredstva, ampak se z upočasnitvijo napredovanj jemlje vsem, zato da bi ta sredstva namenili le nekaterim.

Ob tem pa sta tako Štrukelj kot Počivavšek opozorila na zavezo iz stavkovnih sporazumov, da je treba o ključnih vprašanjih plačnega sistema doseči soglasje s sindikati javnega sektorja.