Razpad plačnega sistema v javnem sektorju

V tem času je imelo po naših podatkih vsaj 200 direktorjev družb v lasti države ali lokalne skupnosti osnovno mesečno plačo višjo od predsednika vlade. Plače so še dvigovali spremenljivi prejemki direktorjev, ki naj bi jih izplačevala skoraj polovica družb. V povprečju je bil ta znesek 16.555 evrov v državnih družbah in 5.424 v lokalnih skupnostih. Rekorder tega obdobja pa naj bi z variabilnim delom plači dodal več kot 60.000 evrov. 

Velike številke

Po naših informacijah je pri tem izstopala družba TINK, d. o. o., s katero je v revidiranem obdobju upravljala DUTB. Direktor in prokurist naj bi prejela več kot 120.000 evrov variabilnega dela. Kljub temu da je bil izkaz podjetja negativen. Odgovorov na poizvedbe iz podjetja nismo prejeli. So se pa odzvali po objavi prispevka. Njihov odgovor objavljamo v celoti: "Vaša navedba, ki se nanaša na prejemke direktorja in prokurista družbe Tink d.o.o, je napačna, saj so bili v času, ko je bila DUTB 100 % lastnica družbe Tink d.o.o., prejemki  direktorja in prokurista bistveno nižji od navedenih v prispevku. Celotne plače za vse zaposlene za leto 2016 so v družbi Tink znašale leta 2016 zaokroženo 98 tisoč EUR, leta 2017 pa 91 tisoč EUR, kar je razbrati tudi v Letnih poročilih za leto 2016 in 2017 družbe Tink."

Skupni prejemki najbolje plačanega direktorja družbe v lasti države naj bi bili 467.058 evrov (osnovna plača + spremenljivi dohodek, brez drugih bonitet). V lasti lokalne skupnosti pa naj bi znašal več kot 200.000 evrov. Skupni prejemki predsednika vlade v tem času pa so bili 140.000 evrov bruto. Ta variabilnega prejemka ne dobiva.

Tu so še odpravnine ...

Najpogostejši razlog za odpravnine naj bi bila predčasna sporazumna prekinitev. Najvišja izplačana odpravnina v podjetju v državni lasti pa 76.000 evrov, ki naj bi jo prejel Mitja Terče, na 'lokalnem področju' pa okoli 25.000 evrov. Čeprav naj bi mandati med drugim trajali le 5 mesecev, je bila izplačana odpravnina po naših informacijah 24.000 evrov.

Nekateri direktorji so poleg osnovnega položaja opravljali še dodatne poslovodske ali nadzorstvene funkcije. Rekorderji naj bi jih imeli tudi po pet. Za to so prejeli dodatna plačila. 

Direktorjem so po večini na voljo tudi službene kartice: najvišji strošek na posameznega direktorja v družbah v državni lasti naj bi bil v povprečju 29.768 evrov, 18.044 za leto 2017. V lokalni lasti pa 13.998 evrov leta 2016 in 33.908 leta 2017. Uporaba pa naj ne bi zajemala le stroškov reprezentance. 32 družb naj ne bi imelo niti omejitve porabe. 

Pri regresu naj bi prednjačili predvsem direktorji v lokalnih skupnostih, pet naj bi jih v letu 2016 povprečno izplačalo 8.955 evrov, v 2017 pa več kot 9.000 evrov. 

V družbi JP LPP naj bi direktor prejel 8.200 evrov regresa. Revizor poročilo zaključi z ugotovitvijo, da ministrstvo za gospodarstvo v evidencah nima natančnih podatkov, koliko družb sploh sodi med tiste v lokalni ali državni lasti in za katere velja  omejevalni t. i. Lahovnikov zakon, ko gre za prejemke. Prav tako svoje naloge ni opravila Šarčeva vlada, ki ni zagotovila sprejema strategije za določanje enotnih ciljev na področju prejemkov.