"Nekatere stvari tečejo dobro, na nekaterih področjih pa še nisem povsem zadovoljen in bi rad, da se zadeve nekoliko pospešijo," o prvih šestih mesecih dela vlade pove premier Marjan Šarec. "Zlasti pričakujem strukturni napor nekaterih ministrstvih. Vlada se je namreč seznanila z reformnim paketom, ki ga bomo poslali tudi v Bruselj in na nekaterih ministrstvih bi bilo potrebno vložiti še nekaj več napora. Ni vse optimalno, tega ne morem reči," je dejal.
O konkretnih ministrstvih ni želel govoriti, češ da na nikogar ne bo kazal s prstom. "Želeli bi si več ukrepov, kjer bo proračun tudi kaj pridobil. Doslej smo v pogajanjih s sindikati, pri socialnih pomočeh in minimalni plači pokazali, da smo dali maksimalno, kar smo lahko - saj smo nenazadnje dali ljudem - a ljudje morajo vedeti, da to ni neomejeno in bo treba kje narediti tudi kakšen ukrep, ki na prvi pogled ne zgleda tako priljubljen, je pa nujen, da bomo javno finančno vzdržni in bomo peljali to barko tako, da ne bo na koncu težav."
Na vprašanje, katera bo prva reforma, za katero bo izkoristil široko podporo javnosti, je odgovoril, da tu sploh ne gre za velike reforme in da bi bili marsikje dovolj že popravki. "Lotili smo se na primer davčne reforme, področja stanovanj, lotevamo se oprostitve regresa … skratka ponujamo roko tudi tistim, ki pravijo, da gospodarstvu nismo nič dali. Kot vlada poskušamo biti odprti za vse in skušamo vsem omogočiti dobro delo. Seveda pa vlada ni tista, ki bo naredila delo namesto njih, mi moramo samo ustvariti pogoje. Pričakujem pa na področju pokojninske zakonodaje še nekaj več strukturnega napora, se pravi več usmerjenosti v prihodnost."
'Prava anketa so vedno volitve'
Vlada ohranja relativno visoko podporo javnosti – več kot 50 odstotkov merijo ankete –, medtem ko je stranki LMŠ po turbulenci v vladi, odstopih ministrov in poslancev, menjavah v kabinetu podpora padla kar za petino. Kakšno oceno bi dal vladi na lestvici od 1 do 10?
"Vedno sem bil jasen in logičen glede podpore in sem povedal - kakor gre enkrat gor, gre tudi dol. Zgodilo se je točno tisto, kar sem napovedal – ko bo padlo za malenkost, kar to zame je, bodo takoj vsi govorili o tem, kako je drastično padla podpora, vendar temu ni tako. Vlada je začela z 18-odstotno podporo, tudi naša stranka je bila ves čas nekje na sedmih ali osmih odstotkih. Tako da ta podpora ni bila od začetka taka, kot je zdaj. Začeli smo zelo nizko, vsi so nas pljuvali, da nič ne bo, potem je podpora zrasla, zdaj se pa nekje ustaljuje in mislim, da je to tisto, kar je realno – neka zlata sredina. Nočem, da bi nas hvalili, ker nisem tak človek, želim samo, da se na stvari gleda objektivno. Je pa tako, da se na ankete ne gre zanašati – ne takrat, ko raste in ne takrat, ko pada. Prava anketa so vedno volitve."
Mesec ali Črnčec?
Sledilo je vprašanje o tem, kdo ima večjo težo pri Šarčevem odločanju – vodja Levice Luka Mesec ali svetovalec za nacionalno varnost Damir Črnčec? "Ko greš opravljat neko delo – če greš okopavat njivo, boš vzel motiko, če greš grabit seno, boš vzel grablje, če boš šel zidat, boš vzel zidarsko orodje – skratka vsak ima svoj namen in vsakega povprašam ali pa se nanj oziram takrat, ko je to potrebno. Če je v politiki Levica kriva za vse, tudi za globalno segrevanje, je očitno v kabinetu za vse kriv gospod Črnčec, kar pa je daleč od resnice. Levici, kot sem že večkrat povedal, seveda manjka praktična izkušnja vodenja, to je dejstvo. Ko so napovedali semafor, sem rekel, da ga bodo vsi primerjali s Pahorjem in to se je tudi zgodilo, ampak to je njihova odločitev. Jaz sem se tega že zdavnaj navadil, saj smo se na začetku zmenili, da bomo manjšinska vlada in tako delamo. Ne vidim nobene tragike ali drastičnosti v tem, sporazum je podpisan in zdaj je treba delati, to je osnova. Delo bo pokazalo rezultat," je dejal premier.
LMŠ in evropske volitve
Pred vrati so evropske volitve, politična konkurenca je bolj ali manj jasna. Ali je Šarec še vedno prepričan v pravilnost odločitve za samostojen nastop na volitvah z nosilko liste Ireno Jovevo? "Seveda, ker je to v našem stilu. Ves čas smo tako delali in poudarjali, da potrebujemo novo politiko in naša lista ni nič manj vredna od drugih. Če ljudje nekoga manj poznajo ali če nekdo doslej ni delal na tem področju, to ne pomeni, da je manjvreden. Poglejte mene pred enim letom – bil sem klovn, popolnoma neprimeren za katerokoli funkcijo v državi, še za vratarja ne. To so podcenjevanja, ki niso na mestu. Svoji listi popolnoma zaupam, notri so ljudje, ki so dosegli kar nekaj na svojih področjih, jih cenim in spoštujem."
Kot pravi premier, rezultata na evropskih volitvah ne more napovedati, njihov cilj pa je seveda čim boljši rezultat. "Pozivam ljudi, da gredo na volitve in nam zaupajo. Vidijo da znamo delati – znamo delati doma, znali bomo delati tudi v Evropi. To je to, ljudi ne morem prisiliti, da gredo na volitve, lahko jih samo prosim. Upam, da bodo šli, nam namenili svoj glas in želim si čim boljšega rezultata."
Hrvati in prisluškovanje
Glede prisluškovanja Hrvatov v postopku arbitraže je premier povedal, da imajo po pogovoru z direktorjem Sove dovolj dokazov, da se je to res zgodilo, o ukrepih, ki sledijo, pa ne more govoriti. Do točke, ko bi Slovenija lahko Hrvaško blokirala pri vključevanju v scengensko območje, po njegovih besedah še nismo prišli, saj "Hrvatje še zdaleč niso na točki, da bi izpolnjevali kriterije".
'Zdravniki morajo vedeti, da nanje ne gledamo ignorantsko'
Glede možnosti izstopa zdravnikov iz plačnega sistema javnih uslužbencev, ki jo omenja Konrad Kuštrin, je Šarec povedal, da to v tem hipu ni izvedljivo, saj "če se bo zgodil en izstop, bodo izstopili vsi in potem bomo imeli kolaps sistema". "Mislim, da je treba znotraj obstoječega sistema najti rešitve, vedno smo pripravljeni na dialog – gospod Šabeder in jaz bova vedno pripravljena na dialog –, na iskanje rešitev v obstoječih razmerah, nikakor pa ne bova mogla pristati na grožnje in druge oblike pritiskov, če se bodo ti dogajali. Vemo, kakšna je situacija na terenu, vemo, da ni lahka, da so zdravniki nekje preobremenjeni, nekje pa tudi ni čisto tako, treba je gledati od občine do občine ..."
Kako pa gleda na zahteve družinskih zdravnikov, ki že dajejo odpovedi – je to legitimen boj za svoje pravice ali izkoriščanje nekega najmočnejšega ceha v državi? "Vedno ima vsak legitimno pravico se boriti za izboljšanje svojega statusa, a ne na račun tistih, zaradi katerih je to, kar je. Vedno je treba gledati, kdo bo potegnil kratko in če se bodo zaostrovanja nadaljevala, bodo kratko potegnili pacienti, tega si pa nihče ne želi. Zdravniki morajo vedeti, da nanje ne gledamo ignorantsko. Imamo pa seveda širok spekter ljudi v zdravstvu, na katere je tudi treba gledati. Gospod Šabeder in jaz bova naredila vse za to, da bomo zadeve reševali z dialogom, po mirni poti, ker je to edino dolgoročno koristno za paciente. Pacienti smo pa lahko vsi vsak trenutek," je še dejal premier.
KOMENTARJI (277)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.