Za delo v gozdu ali pisarni so na zavodu za gozdove sredi novembra skoraj 800 zaposlenim izplačali v povprečju 1500 evrov dodatka, saj so bili pri delu, tudi sredi gozda ali pa za pisalno mizo, po njihovem izpostavljeni okužbi. "Praktično ves čas so bili v stiku tako z lastniki gozdov kot z izvajalci del, pa konec koncev tudi z naključnimi obiskovalci del, ki so v času epidemije gozdove izdatno obiskovali," na to pove v. d. direktorja ZGS Janez Logar.
Meril, kako določiti, ali so do dodatka za nevarnost in posebne razmere posamezni zaposleni v javnem sektorju upravičeni, pa ni. "Spraševali smo državo, nekih enotnih stališč nismo dobili, kako zadeve obravnavati," je dejal Peter Misja.
Tako je vsak odločal zase, direktorica celjske knjižnice Polona Rifelj denimo dodatka ni predlagala. "Naš argument zagotavljanja izposoje knjig je bil, da smo zagotovili nerizičen stik, z moje strani pa mislim, da bi bilo potem skrajno shizofreno, če bi obrnila ploščo, ko so se začeli omenjati dodatki." So ga pa izplačali v večini slovenskih knjižnic.
Nič drugače, povsem neenotno, so k dodatkom pristopali na občinski ravni. "Nismo ga v prvem valu, tako so se odločili tudi v šolah in vrtcu, zahtevek je dal samo zasebni lekarnar," je povedal Misja. V drugem valu je dodatek predlagal za tri zaposlene. "Ne vem, kdo je tu včasih nor, tisti, ki si ne izplačuje, ali tisti, ki si maksimalno."
Številne občine so se odločile za dodatke, ižanska je denimo 16 zaposlenim novembra v povprečju izplačala nekaj manj kot 1200 evrov. "Za temi izplačili stojim, ti ljudje so bili izpostavljeni na več načinov, vseskozi smo na terenu, vsak dela, vsi projekti so potekali normalno in seveda nimam prav nobenega občutka, da je občina kogarkoli okradla," je dejal župan občine Janez Cimperman.
Država je v prvem valu uslužbencem izplačala za 191 milijonov evrov dodatkov, v drugem je za 82 milijonov evrov zahtevkov, do konca januarja je predvidena analiza.
Za zidovi ptujske bolnišnice pa tli nezadovoljstvo, saj je država pozabila na laboratorije, ko gre za izplačilo še enega dodatka, in sicer določenega v protikoronskih paketih. Zato zahtevajo, da jih vlada prišteje k upravičenim skupinam in jih s tem izenači z vsemi ostalimi skupinami zaposlenih v zdravstvu.
Štrukelj: Vlada si je težavo zakuhala sama
Peter Pogačar, direktor direktorata za javni sektor, je za oddajo 24UR ZVEČER poskušal pojasniti, zakaj prihaja do anomalij. "Gre za dodatke za delo v rizičnih razmerah, ki jih zaposleni v javnem sektorju dobijo po kolektivni pogodbi za javni sektor in znašajo 65 odstotkov od osnovne plače. Kateri dodatki in v kolikšni višini pripadajo, pa je odvisno od nevarnih pogojev. O tem pa konkretno odloča delodajalec. Seveda pa tukaj prihaja do zelo različnih primerov. Poleg tega dodatka pa je vlada s PKP uvedla še posebne dodatke, prav za zaposlene v zdravstvu in socialnovarstvenih zavodih, kajti ti so v prvih obrambnih vrstah v tej epidemiji."
Glede primera šefa brežiških gozdarjev pa je povedal, da ga ne pozna. "V kolikor direktor zavoda ni ravnal pravilno, bo moral prevzeti tudi odgovornost. Noben predstojnik v javnem sektorju ni vsemogočen, vsak ima nad sabo svet zavoda, resorno ministrstvo, pa tudi računsko sodišče." Pogačar je dejal, da vlada za vseh 180.000 zaposlenih v javnem sektorju ne more natančno regulirati, kdo dela, koliko časa in v kakšnih nevarnih pogojih. Povedal pa je, da bodo preiskali vsa domnevna neskladja in potencialne kršitve zakonodaje.
Medtem pa Branimir Štrukelj meni, da je za anomalije v celoti in popolnoma odgovorna vlada, "ki si je sama to zakuhala. Sistem je popolnoma zavožen, nepravičen, vzpostavlja ogromne anomalije, da sta lahko pri dveh enakih obremenitvah, ki delata enake naloge, enak čas in sta enako izpostavljena, dva popolnoma različna dodatka, samo zato, ker delata v dveh različnih zavodih, kar je v popolnem nasprotju s predpostavko plačnega sistema, ki pravi – enako delo, enako plačilo." Štrukelj je dejal, da je vlada izsilila "enostransko odločitev v komisiji za razlago kolektivne pogodbe za javni sektor, povozila sindikate in sprejela tako odločitev, s katero je presegla svoja pooblastila in ki sedaj vsakemu delodajalcu posebej omogoča, da dela, kar hoče."
Dejal je, da bodo zaradi enostranskih odločitev, ki so tudi v PKP, še deset let obremenjena sodišča, ki bodo razsojala o sproženih postopkih zaradi nepravilnosti. Glede dodatkov učiteljem je povedal, da morajo biti absolutno izplačani tudi učiteljem. "Učitelji so v tveganem položaju, zato pričakujemo, da bo za nas veljalo enako in da ne bo takih razlik."
KOMENTARJI (668)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.