Zaradi pandemije covida-19 so se številne zdravstvene dejavnosti po besedah premierja Janeza Janše ustavile tudi v državah, ki so bolj razvite od Slovenije. Epidemija je v Sloveniji trajala relativno malo časa, a je res povzročila tudi nekatere težave v dostopu do zdravstvenih storitev, je povedal. Vse to se po njegovih besedah lahko ponovi, če ukrepi za preprečevanje novega koronavirusa ne bodo upoštevani, je posvaril. Prva žrtev bo po njegovem zdravstvo, ker bo več potreb po obravnavi bolnikov s covidom-19.
Očitke, da vlada ni ukrepala, Janša zavrača
"Smo v resni situaciji, ko je razprava o tem dobrodošla," je dejal. Po njegovih besedah pa ne drži, da vlada v tem času ni reagirala, saj je bilo zdravstvu namenjenih več kot 210 milijonov evrov. Tudi v petem protikoronskem paketu bodo predlagani ukrepi, da bi preprečili take situacije, kot so bile spomladi. Sredstva pa bodo tudi za krajše čakalne vrste, je zagotovil. Če v drugem valu ne bo take zasedenosti, se bodo čakalne dobe po njegovih besedah začele skrajševati ne glede na covid. Vlada bo paket obravnavala še ta teden. Storili bodo vse, da se situacija iz pomladi ne ponovi, je pa to odvisno od vseh nas, je poudaril.
Strinjal se je tudi, da posledice pomladne epidemije ni mogoče meriti le v statističnih podatkih, ampak so tudi stranske posledice. "Vse bomo naredili, da se bomo temu izognili," je zagotovil.
Sredstev bo dovolj, problem pa so organizacija in zmogljivosti, je poudaril. Pojasnil je, da oba problema naslavljajo.
Poslanec SAB Andrej Rajh je dejal, da mora bolnik storitev dobiti takrat, ko jo potrebuje. Želel je, da se o premierjevem odgovoru opravi razprava v DZ, o čemer bo DZ odločal v četrtek.
Divjak Mirnikova: Programi odpadajo, ljudje pa umirajo
Podobno kot Rajh je predsednika vlade spraševala tudi poslanka LMŠ Lidija Divjak Mirnik. Programi odpadajo, ljudje pa umirajo, je dejala. Poslanka meni, da je treba krepiti javni sistem, ne zasebnega.
Za jesensko obdobje je pripravljen načrt za vse zdravstvene ustanove, ki ga spomladi ni bilo, medtem ko zdaj vsaka bolnišnica ve, kje so rezerve in kako ravnati, je zagotovil Janša. Je pa res, da rezerv ni veliko, je priznal. Po njegovih besedah ni nobene dodatne zdravniške ekipe, rezerve pa so se oblikovale tako kot spomladi - ljudje prihajajo z manj nujnih programov na bolj nujne.
Na zaostrovanje razmer so danes opozorili tudi na Infekcijski kliniki UKC Ljubljana, kjer izpostavljajo, da zlasti primanjkuje usposobljenega zdravstvenega kadra.
Po njegovih besedah si je treba prizadevati, da bo okuženih čim manj, ljudi spodbujati, da si naložijo aplikacijo, da se ne združujejo v velikih skupinah. Prizadevajo si, da se čakalne vrste ne podaljšujejo, podaljšale pa so se za toliko časa, kolikor se spomladi niso izvajale.
Glede podpore javnega zdravstva pa meni, da je beseda javno zdravstvo zlorabljena že leta. "Bolj se govori, kako se podpira javno zdravstvo, bolj se beži iz njega," je dejal. Pojasnil je, da se bodo lotili problema tam, kjer dejansko obstaja, saj kadra ni. EU namreč pomeni tudi skupen prostor, kjer lahko iščeš delo in greš tja, kjer si bolje plačan, je spomnil.
Janša napovedal izločitev storitvenih delov javnega sektorja iz administrativnega dela plačnega sistema
Premier je na današnji seji DZ v odgovorih na poslanska vprašanja napovedal začetek pogajanj za izločitev storitvenih delov javnega sektorja iz administrativnega dela plačnega sistema.
Po premierjevih besedah se v kratkem začenjajo priprave in pogajanja za izločitev storitvenih delov javnega sektorja iz administrativnega dela plačnega sistema in za vzpostavitev novih pogojev. "Če ta problem ne bo rešen, bo slovensko zdravstvo ne glede na to, koliko sredstev se bo kam namenilo teoretično, še za stopnjo nižje pri čakalnih vrstah," je posvaril.
Na ministrstvu za javno upravo so na vprašanja, kaj natančno pomeni omenjena izločitev storitvenih delov javnega sektorja, odgovorili le, da k razpravi predsednika vlade nimajo kaj dodati.
Da je omenjena izločitev možna vsaj v zdravstvu, pa je dejal minister za zdravje Tomaž Gantar. Po njegovih pojasnilih so dogovorjeni, da ministrstvo skupaj z sindikatom zdravnikov Fides ustanovi delovno skupino, ki bo poskušala priti do drugačnih kriterijev za nagrajevanje.
"Kar pa seveda ne pomeni, da bi v tem trenutku do višjega nagrajevanja dejansko tudi prišlo. Govorimo predvsem o vsebinskih rešitvah, ker kot je bilo rečeno, je tudi sindikat pripravljen, v kolikor bi do tega prišlo, počakati nekaj časa z zahtevami po drugačnih plačilih. Absolutno pa ne želim več čakati z odlaganjem teh problemov v neko nedorečeno prihodnost," je dejal Gantar.
Delovna skupina bo po njegovih pojasnilih iskala rešitve, kako dejansko narediti stimulativen sistem plačevanja, ki je po Gantarjevem mnenju nujno potreben.
KOMENTARJI (233)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.