Tudi poslanci iščejo rešitev za kreditno (ne)sposobnost prebivalstva

Na seji, ki je bila sklicana na pobudo Združenja bank Slovenije (ZBS), je bančni sektor opozoril na pomanjkanje dialoga Banke Slovenije o regulatornih ukrepih, ki so v nacionalni pristojnosti.

Direktorica ZBS Stanislava Zadravec Caprirolo je izpostavila razmeroma visoke kapitalske zahteve pri stanovanjskih posojilih, zavarovanih s hipoteko, ki jih je centralna banka uvedla z novim letom, pa niso ta posojila visoko tvegan del portfelja posojil bank. Poleg tega makrobonitetni ukrep omejevanja kreditiranja prebivalstva po njenih besedah omejuje kreditno sposobnost le na posameznike z nadpovprečno plačo.

Pogoji so se med drugim zaostrili z zvišanjem minimalne plače. V skladu s sklepom o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva mora namreč potrošniku po plačilu vseh obrokov iz naslova kreditnih pogodb vsak mesec ostati najmanj znesek v višini 76 odstotkov minimalne bruto plače, kar je doslej znašalo 816,79 evra, po zvišanju minimalne plače pa 914,55 evra. Za vsakega otroka mora biti ta znesek višji za 248,92 evra.

"Posameznik s povprečno plačo in enim otrokom ni kreditno sposoben ... Tega nikjer drugje ni," je bil predsednik uprave največje banke v Sloveniji NLB Blaž Brodnjak kritičen do bančnega regulatorja. Menil je, da bi morali z ukrepi, ki so mogoči na nacionalni ravni, izboljševati pogoje za slovenska podjetja in gospodinjstva, ne pa jih poslabševati.

Banke opozarjajo tudi, da se zaostrujejo pogoji na trgu kapitala tako glede dostopa kot stroškov. Minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (MREL) – evropski ukrep, namenjen temu, da se banke ne bi več reševalo z javnimi financami – ki jih morajo banke zagotavljati z izdajo obveznic na mednarodnih trgih, ne pa na primer v obliki depozita, še dodatno znižujejo razpoložljivost kapitala, ki je potreben za zmožnost kreditiranja gospodarstva.

Brodnjak je dejal, da so imeli velike težave z izdajo obveznic za izpolnjevanje zahtev MREL, trajalo je več kot leto dni, stroški pa so visoki, obrestna mera pri zadnji obveznici je 11 odstotkov. "Banke smo prelikvidne, imamo za 10 milijard evrov likvidnostnih rezerv, ki pa jih zaradi MREL in kapitalskih zahtev ne moremo dati za kredite," je poudaril.

Menil je tudi, da bi morala Slovenija v Bruslju doseči, da zahteve glede MREL ne bi veljale enako za vse banke v Evropi, saj da je poslovni model bank v Sloveniji precej drugačen od poslovnega modela velikih zahodnih bank. Zahteva po izdaji obveznic na mednarodnem trgu po njegovih besedah vodi v ponovno odvisnost bank ob mednarodnih trgov. "To je ekonomska kolonizacija," je prepričan.

Tudi član uprave Nove KBM Matej Falatov je dejal, da so obveznice, povezane z MREL, velik trn v peti bančnemu sistemu. Nova KBM jih bo morala letos pridobiti, je povedal in ocenil, da bodo obresti nanje presegale 10 odstotkov. "Če se bomo morali zadolževati težko in po enormnih cenah, bo težko zagotavljati kapital," je opozoril.

Povišana tveganja v bančnem okolju

Viceguverner Banke Slovenije Primož Dolenc je dejal, da je bančni sistem v ugodnem položaju in ni bojazni, da bi bilo kaj narobe. So pa vsa tveganja v bančnem okolju povišana, najbolj makroekonomsko, kreditno in obrestno.

Banka Slovenije je decembra ob predstavitvi aktivacije omenjenih blažilnikov dejala, da je ukrep previdnostne narave, in sicer zaradi pričakovane umiritve gospodarskih gibanj. Dolenc je danes dejal, da od nabora ukrepov izbirajo tiste, ki so primerni za naše okolje in da so podobni kot ukrepi v podobnih državah.

Poudaril je, da so banke lani dobro poslovale, skupni dobiček pred davki je znašal okoli 500 milijonov evrov, kapitalska ustreznost je bila višja kot v povprečju v monetarni uniji. Rast kreditiranja je bila med najvišjimi, skupni obseg kreditov je narasel na 27 milijard evrov. Banke pa bi lahko ob nespremenjenih ukrepih Banke Slovenije odobrile še za šest milijard evrov posojil.

Če bi bilo treba, bi lahko Banka Slovenije kapitalske blažilnike sprostila praktično čez noč, je dejal, in kreditni potencial povečala za 10 milijard evrov.

Zadravec Caprirolova in Brodnjak sta opozorila, da se Banka Slovenije pri odločanju o ukrepih ne bi smela zanašati na agregatne statistične številke. Vodja ZBS je tudi izpostavila, da so posamezniki prisiljeni v plačevanje tudi 800 evrov mesečno za najemnino za luknjo, ne smejo pa dobiti posojila z obrokom 500 evrov mesečno za večje stanovanje.

Presenečeni nad izjavami, da dialoga med bankami in Banko Slovenije ni

Dolenc je bil edini od članov sveta Banke Slovenije, ki so se seje udeležili. Kot je pojasnil predsednik komisije Jernej Vrtovec (NSi), so sicer vabili vse člane, da bi lahko tudi dva člana, ki da se nista strinjala z uvedbo zaostrenih zahtev, predstavila svoje stališče.

Člani komisije niso zanikali, da je Banka Slovenije samostojni organ, so bili pa presenečeni nad izjavami, da dialoga med bankami in Banko Slovenije ni, in pozvali k dogovoru za pomoč prebivalstvu ter gospodarstvu.

Jožef Horvat (NSi) je med drugim menil, da je treba najti način za sprostitev depozitov za kreditiranje in razvoj gospodarstva. Monika Pekošak (Svoboda) je dejala, da je treba najti srednjo pot in razmisliti o prilagoditvi regulacije. Milan Jakopovič (Levica) je dejal, da sedanje zvišanje minimalne plače glede na zakonske določbe stoji in da se z vprašanjem kreditne sposobnosti srečamo vsakič, ko se dohodki družinam, na primer ob zvišanju otroških dodatkov, povečajo, pa te težave nismo sposobni rešiti.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Nikolina Prah je spomnila, da ministrstvo pristojnosti glede teh ukrepov nima in tudi dejala, da veliko manevrskega prostora pri prenosu direktiv ni. Na podlagi podatkov Banke Slovenije ministrstvo ocenjuje, da lahko banke vse regulatorne zahteve izpolnjujejo in da zaenkrat ni potrebe po zakonskih spremembah, s katerimi bi na primer z državnimi poroštvi zagotovili kreditiranje. Bodo pa stanje spremljali in ustrezno ukrepali, če bo treba, je dodala.