Energetska kriza na Kosovu vpliva tudi na Evropo, prekinjajo oskrbo za prebivalce

ENTSO-E, mednarodna organizacija, ki povezuje 43 sistemskih operaterjev prenosnega električnega omrežja, "poziva kosovskega operaterja za distribucijo električne energije KOSTT, naj ohrani ravnotežje v svojem nacionalnem sistemu električne energije, kar je temeljna pogodbena obveznost do drugih operaterjev prenosnega omrežja v celinski Evropi", izvleček iz elektronskega sporočila povzema tiskovna agencija Reuters.

Razmere na Kosovu so še posebej kritične zaradi nizke ravni domače proizvodnje, tehničnih okvar in hladnega vremena, kar je povzročilo prekinitev proizvodnje v elektrarnah, zato so morale oblasti v Prištini začeti uvažati večje količine elektrike od običajnih.  

Kot navaja Reuters, Kosovo hkrati s proizvodnjo v svojih dveh termoelektrarnah običajno uvaža med 10 in 15 odstotki energije, zdaj pa je uvoz poskočil na 40 odstotkov potrebne elektrike. Posledica tega je, da Kosovo porabi več uvožene energije, kot je bilo načrtovano na tržiščih.

Lokalni mediji pa so objavili sporočilo albanske ministrice za energetiko Belinde Balluku, da so na poziv premierja Edija Rame angažirani "vsi človeški viri in strokovnjaki" Elektroenergetike Albanije, da bi Kosovu pomagali z oskrbo med 31. decembrom in 1. januarjem. Rama je v sredo dejal, da se Kosovo sooča z resno energetsko krizo, in zatrdil, da bo Albanija našla možnost, kako pomagati. Od ministrstva za energetiko pa je zahteval, da preuči vsako možnost pomoči, da Kosovu med novoletnimi prazniki ne bi zmanjkalo elektrike.  

Zjutraj in dopoldne brez elektrike

Na Kosovu so se odločili tudi, da se bodo poslabšanju razmer poskušali izogniti tako, da bodo začeli dvakrat na dan prekinjati električno oskrbo večine od dveh milijonov prebivalcev. Brez elektrike bodo ostali med 8. in 10. uro zjutraj ter med 16. in 18. uro popoldne.  

V eni izmed delavnic za popravilo agregatov v Prištini je gneča, kakršne ni bilo še nikoli, poroča hrvaška radiotelevizija HRT. "Povpraševanje je v zadnjih dveh tednih naraslo za približno 200 odstotkov. V popravilo dobim vsaj 15 agregatov dnevno, ampak nemogoče je, da bi to opravil en sam človek. Popravim jih lahko pet ali šest na dan, pa še to je zelo težko, saj ni rezervnih delov za te stare generatorje," pojasnjuje serviser Gani Fazila.  

Zaradi najhujše energetske krize v zadnjem desetletju pek Xhelal Gashi razmišlja o zaprtju svoje pekarne v mestu. "Stroški proizvodnje so se podvojili. Račun za elektriko običajno znaša 300 evrov, zdaj pa na dan porabim 100 evrov, da kupim dizel za agregat," je potožil.

Uvozne cene so v primerjavi s enakim obdobjem lani zrasle s 70 na kar 515 evrov za megavatno uro (MWh). Za prebivalce Kosova je cena šest centov na kilovatno uro (kWh), kar je najceneje v Evropi, saj so tarife za gospodinjstva zajetno subvencionirane.  

Tudi preostala Evropa je v vse večji energetski krizi. Nastale so težave z dobavo plina iz Rusije, cene rastejo. Na borzah se za prihodnje leto računa na cene električne energije, ki bodo v Nemčiji višje za 11 odstotkov, v Franciji pa za 7,7 odstotkov. To je kazalec, da bi kriza lahko trajala dlje, kot se je sprva predpostavljalo, zaključuje HRT.