'Od tu naprej vodi pot v elitni klub'

Premier Borut Pahor je v Parizu tudi uradno prejel povabilo Sloveniji za vstop v Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). To je eden zadnjih formalnih korakov za vstop, naša država pa nanj čaka že od leta 1996. Povabilo sta dobila tudi Izrael in Estonija, s čimer se bo elitni klub najrazvitejših držav na svetu povečal na 34 članic. Te skupaj ustvarijo kar tri petine svetovnega bruto domačega proizvoda.

Za Pahorja čustven trenutek

Pahor je ob prejemu povabila poudaril, da mu je v čast in privilegij ter da je to zanj zelo čustven trenutek.

Slovenija je imela pred 20 leti sanje, da se pridruži EU, Združenim narodom, Svetu Evrope in drugim organizacijam, na koncu seznama je bila OECD, je dejal Pahor in dodal, da je 20 let pozneje "tu kot premier te države, da sprejme povabilo".

Povabilo v OECD je tako po njegovih besedah zaokrožitev umeščanja Slovenije v mednarodne politične, gospodarske in finančne institucije. "Od tu naprej vodi pot v elitni klub, klub najbolj razvitih držav na svetu," je poudaril.

Do tja bo morala Slovenija po njegovih besedah prehoditi strmo in mestoma tudi nevarno pot, biti zelo ambiciozna in pogumna ter imeti politično in socialno kondicijo ter odločenost, da pride na vrh.

"To je pomemben dan za Slovenijo, čeprav novica odmeva manj kot novice o vstopu v ZN, IMF ali Svet Evrope," je dejal premier in to pojasnil z besedami, da smo "po 20 letih verjetno že utrujeni od te zgodovinskosti".

Toda Sloveniji je še enkrat uspelo in sedaj mora obdržati ugled države, ki velja za zgled za regijo, je še poudaril. Ob tem je premier povzel besede predsednika srbske vlade Borisa Tadića, da je Slovenija "navdih za regijo".

Povabilo sicer po njegovih besedah "ni konec, temveč šele začetek". Premier je še povedal, da vidi ta klub kot forum za razpravo in odločitve o tem, kako lahko država deluje učinkoviteje, z manj korupcije in pregledneje.

"Veliko nalog je na našem dnevnem redu, želimo poslušati vaše nasvete in pripravljeni smo deliti naše nasvete," je poudaril premier.

Pahor je pred visokimi predstavniki OECD tudi zatrdil, da bo Slovenija nadaljevala strukturne reforme. "To je težka in nepopularna naloga, a nekdo jo mora opraviti," je dejal.

'Pogajanja zapletena in zahtevna'

Povabilo v organizacijo je Sloveniji, Izraelu in Estoniji predal italijanski premier Silvio Berlusconi, ki letos predseduje Svetu OECD.

Generalni sekretar OECD Angel Gurria je ob tem čestital novim bodočim članicam za predanost in trdo delo. Pojasnil je, da je pristopni proces na strani OECD sedaj končan in da organizacija odpira novo poglavje v svoji zgodovini z novim strateškim delovanjem.

"Vsaka od teh držav, tudi Slovenija, lahko OECD prinese veliko, prinesle bodo različne in dragocene perspektive," je dejal Gurria, ki je v primeru Slovenije izpostavil predvsem težko izpogajan zakon o upravljanju kapitalskih naložb države, ki je po njegovih besedah zelo pomembna izkušnja tudi za OECD.

Premier Pahor je v povezavi s tem pojasnil, da so bila pogajanja zapletena in zahtevna, saj OECD ni popuščal pri svojih pogojih. Odločitev o povabilu Sloveniji je Svet OECD po Pahorjevih besedah zaradi omenjenega zakona tudi sprejel pogojno, ker takrat še ni bilo jasno, ali bo državni svet zahteval razpis referenduma.

Premier danes ni želel potrditi govoric, da naj bi bil veleposlanik Slovenije pri OECD namestnik guvernerja Banke Slovenije Andrej Rant. Dejal je, da je to interni postopek in da mu pravila ne dovoljujejo, da bi povedal, kdo je kandidat za ta položaj. Poudaril pa je, da imajo kandidata, ki ustreza vsem pogojem in zahtevam.

Trem novim bodočim članicam OECD je sicer čestital tudi francoski zunanji minister Bernard Kouchner kot predstavnik države, ki gosti sedež OECD. Slovenijo in Estonijo je pohvalil za sedaj uspešno prehojeno pot demokratične in ekonomske tranzicije. Za konec pa si je izposodil besede nekega čilenskega predstavnika, da OECD ni več klub bogatih, ampak praktičnih zgledov.

'Članstvo je priložnost za povečanje ugleda'

Slovenija se s povabilom v OECD pridružuje gospodarsko najbolj razvitim državam sveta, ki spoštujejo najvišje standarde na področju gospodarskih in razvojnih politik, je ob tem povedal minister za razvoj in glavni pogajalec za vstop Slovenije v OECD Mitja Gaspari. Ob tem je poudaril, da smo v zadnjih treh letih intenzivno delali, da smo uspeli izpolniti vse pogoje, ki jih ta organizacija zahteva od novih članic in ki jih ni bilo malo.

"S članstvom se nam odpirajo boljše možnosti za mednarodno gospodarsko sodelovanje in tuja vlaganja. Članstvo je tudi priložnost za povečanje ugleda države in zaupanje vlagateljev, kar je v času gospodarske in finančne krize še toliko bolj pomembno. Je neke vrste potencialno zavarovanje pred eksternimi tveganji, lahko rečemo potencialno zavarovanje pred hudimi časi,“ je po prejemu vabila za članstvo dejal Gaspari.

Slovenija bo po njegovih besedah namreč od sedaj naprej imela možnost enakopravnega sodelovanja in dialoga z najpomembnejšimi svetovnimi gospodarskimi partnerji. "Vključujemo se v krog držav z visokim intelektualnim nabojem. To nam omogoča, da bomo izkoriščali možnost kvalitetnih analiz, ki jih za države članice opravlja ta organizacija,“ je še poudaril minister in izpostavil analizo delovanja javne uprave, ki bi lahko kmalu prišla v poštev.

"Slovenija z vstopom v OECD tudi zaključuje proces vključevanja v vse pomembne mednarodne gospodarske in finančne institucije, kamor po svoji stopnji razvitosti vsekakor spadamo. Danes smo lahko upravičeno zadovoljni in ponosni,“ je zaključil Gaspari.

V torek bo Slovenija podpisala še sporazum o pristopu, ki ga bo moral ratificirati državni zbor. Sledila bo resolucija OECD o sprejemu, nato pa bo Slovenija ratifikacijsko listino deponirala pri francoski vladi, s čimer bo postopek pristopa sklenjen.

To naj bi trajalo največ dva meseca, meni Gaspari. "Upam, da se nam ne bodo zgodile podobne stvari, kot so se ob sprejemanju zakona o agenciji (za upravljanje z javnim premoženjem), kjer bi se pojavile nekakšne motnje, ki bi bile popolnoma nerazumljive in nerazumne v tem trenutku," je še dodal.

OECD ni podprla zvišanja minimalne plače

V povezavi s strukturnimi reformami pa je minister dejal, da te sedaj postopoma prihajajo iz razprave s socialnimi partnerji v državni zbor. "Te reforme je v svoji analizi podprla tudi OECD, razen ene stvari, to je povišane minimalne plače," je povedal minister. OECD je v sredo v gospodarski napovedi za Slovenijo ocenila, da bo bistveno zvišanje minimalne plače verjetno oslabilo konkurenčnost in rast države.

Minister Gaspari je glede tega stopil v bran odločitvi Slovenije. "Naš argument je bil, da je to del socialnega dialoga, kjer moraš kombinirati ukrepe, ki omogočajo večjo prožnost, z ukrepi, ki omogočajo večjo solidarnost," je poudaril.

Glede letne članarine, ki jo bo morala plačevati Slovenija kot članica OECD, pa je Gaspari dejal, da bo ta približno takšna, kot jo plačujemo vsako leto za Združene narode, torej nekaj čez dva milijona evrov. Članarina za OECD ni predmet pogajanj, temveč je izračunana po formuli, ki temelji na velikosti bruto nacionalnega dohodka.

'Pokazali, da lahko tudi prispevamo ideje'

Povabilo v OECD ni končni cilj, ampak "učinkovito sredstvo za pametnejše politike", pa meni nekdanji minister za razvoj in prvi pogajalec za vstop Slovenije v OECD Žiga Turk.

"Dobili smo vabilo v klub najbolj razvitih, enako mislečih držav. Tega sem vesel tudi zato, ker sem kot prvi slovenski pogajalec naredil prve korake na poti vključevanja," je v sporočilu zapisal Turk.

Kot pravi, so takrat izposlovali, da bo včlanjevanje teklo po regatnem principu, torej vsaka kandidatka, ko bo pripravljena. Meni, da so naredili dober prvi vtis, tudi na forumih, kjer so pokazali, da lahko v OECD "prispevamo tudi ideje, ne samo da se od razvitih učimo".

"To v teh dneh ne bo omenjeno, kot tudi ne, da je bila šele vlada Janeza Janše tista, ki je razumela pomembnost včlanitve Slovenije v to mednarodno organizacijo. Ko so se namreč v devetdesetih že včlanjevale nekatere bivše komunistične države, npr. Poljska, Češka, Slovaška, se Slovenija ni dovolj potrudila," meni Turk in dodaja, da je morda prevladal interes zagovornikov nacionalnega interesa. "OECD za take stvari nima veliko posluha in verjetno bi bila slovenska tranzicija in privatizacija kot članice OECD drugačna," pravi.

Vabilo prihaja nekoliko kasneje, kot je Turk kot pogajalec upal. Čile je bil v tem procesu uspešnejši, dodaja. "A pomembno je, da postajamo člani dobre družbe. Članska izkaznica prinaša mnoge prednosti gospodarstvu, na ekonomskem zemljevidu smo še malo bolj prepoznavni, za kredite in investicije varnejši in morda zanimivejši," je dejal.

Slovenija ima po njegovih besedah v OECD možnost, da se primerja z najboljšimi, da si "pusti postaviti ogledalo in svetovati". "O resnični vrednosti članstva se bomo prepričali takrat, ko bomo kak nasvet tudi upoštevali. Morda tistega o delitvi dobička, ali pa tistega o minimalni plači," je še zapisal.