Nas čaka prehranska draginja?

Ukrajina, sinonim za žitnico Evrope in pomembna globalna igralka pri proizvodnji hrane, se duši v pepelu. Do konca leta je tamkajšnja vlada prepovedala izvoz nekaterih žit, sladkorja, soli in mesa. 

"Zavedati se moramo, da je kar 50 odstotkov tako imenovane črne prsti ali černozjoma ravno na tleh Ukrajine in da Ukrajina predstavlja približno 30 milijonov hektarjev obdelovalnih površin. Če to postavimo v evropski kontekst, je to skoraj 30 odstotkov vseh obdelovalnih površin v EU. Ko pride do takšnih motenj na trgu oziroma v proizvodnji hrane, so ti učinki mnogoteri. Tukaj imamo še en velik problem, gre namreč za povezavo prehranske varnosti z energetsko, ki se medsebojno dopolnjujeta," pravi Vladimir Prebilič, strokovnjak za varnostno in obrambno politiko. Učinek te krize je torej toliko večji. 

Države po vsem svetu ustavljajo izvoz kmetijskih pridelkov, da bi zagotovile dovolj hrane za svoje prebivalce. Minister za kmetijstvo Jože Podgoršek pravi, da vlada iz ure v uro spremlja dogajanje na trgih. "Slovenija ni neposredno odvisna od uvoza hrane iz Rusije in Ukrajine oziroma je ta odvisnost izjemno majhna. Bolj so zaskrbljujoča ostala ravnanja – da se v evropskem in tudi svetovnem trgu prekinjajo neke klasične dobavne verige pri preskrbi posameznih držav. In kupci iz teh prekinjenih verig sedaj iščejo to isto blago na drugem delu sveta," je pojasnil v oddaji 24UR ZVEČER. 

Izvoz pšenice je že pred dnevi omejila tudi Madžarska, ki prispeva polovico vseh žit, ki jih dobimo v Slovenijo. "Govoril sem z madžarskim kolegom in mi je v tem delu obljubil neko bistveno hitrejšo obravnavo izvoznih dovoljenj z Madžarske proti Sloveniji. Da bomo zagotavljali običajne tokove, ki so bili tudi v preteklosti in so povezani s pogodbami," je dejal minister. 

Po pogovorih s ključnimi deležniki v prehranski verigi vlada ocenjuje, da smo v Sloveniji za zdaj na prehranskem področju stabilni in varni. "Krušnih žit imamo dovolj praktično do žetve, tako v zalogah pri nosilcih dejavnostih kot tudi v blagovnih rezervah," je zagotovil Podgoršek. Tudi krmila dobavitelji za zdaj nemoteno dobavljajo v običajnih količinah. "Seveda se zavedamo nekaterih izzivov, zlasti kar se tiče nekaterih oljnic, olja v krmi. V tem segmentu nas verjetno čakajo nekateri izzivi in spremenjeni tržni tokovi," je še dodal kmetijski minister. 

Največ težav trenutno z dobavo mineralnih gnojil

Slovenski kmetje veliko hrane in krme pridelajo sami, a kljub temu so močno odvisni tudi od uvoženih sestavin. Vse se draži, ugotavlja kmet iz Medvod Damjan Zore. Vse bolj ga skrbi tudi zapiranje uvoznih tokov. "Slovenija je uvoznica hrane. Smo zelo slabo samooskrbni. Čeprav v zadnjem času veliko poslušamo o samooskrbi. Če nam zaprejo meje, bo v enem tednu vse prazno," je opozoril.

Kriza se trenutno najbolj občuti pri dobavi mineralnih gnojil, pravi Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. "Ta so se izredno podražila, recimo dušična gnojila iz 200 evrov lani na slabih 800 evrov zdaj. Ostala gnojila so se podražila malenkostno manj," pravi. Dražijo se tudi energenti (nafta, plin). "Če ne bomo imeli dovolj dušičnih gnojil, če ne bomo teh njiv, ki smo jih zasejali, pognojili, potem bo seveda tudi žetev slabša."

Dostopnost in rast cen ruskih in ukrajinskih gnojil se neposredno preslikava na osnovne izdelke. "Zavedamo se, da so ravno dušična gnojila tista, ki so ključna za izdelavo krmne in krušne pšenice. Kajti dušik je tisti, ki vpliva na višino in na kvaliteto pridelka. Tega se zavedamo in zato bomo tudi v nekaj dneh sklicali zelo širok sestanek z vsemi deležniki in pogledali izzive in kje lahko najdemo rešitve za nastalo situacijo, kajti pred nami je nekaj sila nepredvidljivih tednov. Zato je prav, da v tej komunikaciji vendarle iščemo rešitve za različne situacije, ki se nam bodo v prihodnjih tednih zgodili," je dejal minister Podgoršek. 

Hrana bi se lahko podražila do 20 odstotkov

V tem tisočletju se je hrana kar 13 od skupaj 22 let dražila bolj kot vse preostalo. In tudi v prihodnje se podražitvam hrane ne bomo mogli izogniti. Košarica 14 osnovnih živil je za skoraj 5,5 odstotka dražja, kot je bila poleti. 

"Doživeli bomo enega cenovnih šokov, kot je bil zadnji tako velik leta 2008, ta zna nekoliko dlje trajati," pravi agrarni ekonomist Emil Erjavec. 

Iz Španije že prihajajo posnetki trgovskih polic, ki so izropane denimo sončničnega olja. Čeprav se je cena skoraj podvojila: pred podražitvami je bilo malo več kot evro, zdaj je cena poskočila na več kot dva evra. Plakati kupce opozarjajo, da je nakup olja omejen na pet litrov.

Analitiki ocenjujejo, da se bi hrana v Evropi lahko podražila za okoli 20 odstotkov. In podražitve bodo trajnejše. "Najbolj zanimivo je, da se hrana nikoli ne poceni, tudi po tem, ko je kriza mimo," pravi Prebilič. Še slabše se bo ta kriza odrazila na določenih območjih sveta, kjer so še bolj odvisni od uvoza hrane. "Bistveno slabše se to kaže v severni Afriki in deželah Bližnjega vzhoda, kjer ta trenutek na možnost migriranja v Evropo čaka nekje 3–4 milijone beguncev. In samo zamislimo si lahko, kakšne bodo posledice, če hrane na tem območju ne bo dovolj. Verjetno bo to še večji migracijski pritisk prav na Evropsko unijo," ocenjuje Prebilič. 

Dražja goriva in omejitve izvoza se odražajo tudi v cenah mesnin. V Celjskih mesninah že napovedujejo rekordne cene svinjine in govedine. "Svinjsko meso je že začelo močno rasti in se bo še nadaljevalo. Predvidevam, da bo prišlo na zgodovinsko visoko ceno, enako se dogaja tudi z govedino," je dejal Izidor Krivec iz Celjskih mesnin.

"Najbolj pa je na udaru perutnina, ki je popolnoma odvisna od močne krme – se pravi od žit in tudi od ogrevanja. Potem pa prašičereja, govedoreja … Vprašanje pa je, kako bo s pridelavo žit, če ne bomo dobili mineralnih gnojil. V Sloveniji tri četrtine gnojila, ki ga proizvedejo piščančje farme, uvozimo v bioplinarne, namesto da bi ga predelali in ga razvozili na slovenske njive. Ravno tako imamo bioplinarne, ki seveda uporabljajo žita, ki zrastejo na njivah," je opozoril Žveglič. Kot pravi, je nujen premislek na evropski ravni, kam bomo vlagali denar in kje bodo postavljene prioritete.

Bi vlada lahko omilila rast cen hrane? 

Vlada pravi, da je del rešitev pripravila v zadnjem interventnem zakonu za pomoč kmetijstvu in gospodarstvu, ki so ga sicer pripravili še pred izbruhom krize v Ukrajini. "Tudi na današnji seji vlade smo se dogovorili, da nemudoma naredimo vse postopke, da bodo ta sredstva, okoli 32 milijonov evrov, prišle čim prej do kmetijskih gospodarstev, zagotovo v nekaj tednih. In tudi s tem želimo ublažiti ta cenovna gibanja, ki so sila nepredvidljiva," pravi Podgoršek. 

Kaj pa blagovne rezerve, bi lahko z njimi regulirali cene? Minister poudarja, da slovenske blagovne rezerve lahko zagotavljajo varno preskrbo s hrano za neko časovno obdobje pri žitih (skupaj z zalogami pri nosilcih) vsaj do žetve. Sprostili bi jih lahko, če bodo motene dobave.

"Skratka, z blagovnimi rezervami lahko ublažimo ta morebitna pomanjkanja. Vendarle pa moramo na drugi strani vedeti, da blagovne rezerve niso namenjene za reguliranje cen nikjer v Evropi. Ta mehanizem je zaenkrat še mehanizem, ki nam ni dovoljen. In tukaj tudi računamo na morebitne ukrepe. Spremembe s strani Evropske komisije se že intenzivno pripravljajo. Imamo že nekatere predloge na mizi in v naslednjih dneh bomo tudi z Evropsko komisijo zelo jasno iskali tudi rešitve za nastale izzive, ki so bili omenjeni," je poudaril. 

Zadnja dogajanja so le še poudarila, kako ključna za celotno družbo je samooskrba in prehranska varnost. "Prehranska varnost stopa vse bolj v ospredje. Tisti, ki bodo obvladovali izzive na tem področju, bodo zagotavljali večjo stopnjo varnosti in žal Evropa v tem segmentu ni povsem pripravljena na izzive, s katerimi smo se srečali. Hkrati se dogaja še energetska draginja, ki potem stimulira tudi to prehransko nevarnost. Upajmo, da se bomo iz vsega skupaj nekaj naučili," je zaključil obramboslovec Prebilič.