Ukrajinska vlada je z dekretom omejila izvoz pšenice, perutninskega mesa, jajc in sončničnega olja. Za izvoz teh surovin je odslej potrebno dovoljenje oblasti. Kvote so Ukrajinci uvedli tudi pri izvozu govedine, soli, sladkorja, ovsa, ajde, rži in prosa.
Tako Ukrajina kot tudi Rusija sta veliki akterki na svetovnem trgu z žiti. Ukrajina pokriva 11 odstotkov svetovnega trga s pšenico, 16 odstotkov z ječmenom in 15 odstotkov s koruzo, Rusija pa kar 20 odstotkov svetovnega trga s pšenico in 16 odstotkov z ječmenom.
Ukrajina je glavna dobaviteljica EU za koruzo (57 odstotkov), dobavlja tudi 30 odstotkov pšenice. Iz Rusije EU dobiva 11 odstotkov pšenice.
Svetovni program za hrano (WFP) je sicer že minuli teden posvaril pred posledicami vojaškega spopada med državama na svetovne zaloge hrane. Kot so izpostavili, Rusija in Ukrajina prispevata okoli 29 odstotkov trgovine s pšenico, resne motnje v proizvodnji in dobavi pa bi lahko cene, ki se že tako gibljejo na desetletnem vrhu, poslale v nebo.
Slovenski minister za kmetijstvo Jože Podgoršek je takrat dejal, da slovenski kmetje in potrošniki vpliva vojne še ne zaznavamo, da pa se bo to spremenilo. "Glede na analizo trenutne situacije lahko izpostavim, da smo pri uvozu odvisni od osnovnih surovin za gnojila, zato nas skrbi oskrba z gnojili v spomladanskim mesecih, dodatna rast cen in s tem podražitev domače pridelave hrane in krme," je povedal. Zaradi trenutnih razmer je imenoval krizno delovno skupino na področju prehranske varnosti.
Uvoz kmetijskih proizvodov Evropske unije iz Ukrajine je obsegal predvsem koruzo, oljno ogrščico in sončnična semena. Rusija pa je bila za trg EU pomemben dobavitelj žit, poleg tega pa tudi največja dobaviteljica goriva in gnojil.
Da bo vojna pretresla dobavo hrane ter cene poslala v nebo, je zdaj v pogovoru za BBC ocenil tudi Svein Tore Holsether izvršni direktor enega največjih proizvajalcev umetnih gnojil na svetu, norveške Yare International, ki deluje v več kot 60 državah in precejšnje zaloge surovin kupuje prav v Rusiji.
"Že pred vojno so bile razmere težke, zdaj pa nam grozi še prekinitev dobavnih poti. In to v času, ko se približuje najpomembnejši del sezone za severno poloblo, kjer moramo na trg razposlati velike količine gnojil. Tu se bodo najverjetneje že čutile posledice," je dejal.
Cene gnojil so že pred vojno poskočile zaradi dražitve energentov, zdaj pa so obeti še slabši. Rusija, ki se je zaradi napada na Ukrajino znašla pod sankcijami Zahoda, je pomembna proizvajalka kalijevega karbonata in fostfatov, ključnih sestavin umetnih gnojil. "Polovica svetovnega prebivalstva dobi hrano zahvaljujoč umetnim gnojilom. Če jih odstranimo, se bo donos za nekatere pridelke zmanjšal za do 50 odstotkov," je napovedal Holsether. Dodal je, da ni vprašanje, ali se nam kriza obeta, vprašanje je samo, kako huda bo.
Le nekaj ur po intervjuju je ruska vlada proizvajalce pozvala, naj omejijo izvoz gnojil, poroča BBC. Analitiki ocenjujejo, da bo to najverjetneje pomenilo višje cene za proizvajalce in nižje pridelke, kar bo cene spet pognalo kvišku.
Približno četrtina ključnih surovin, ki jih Evropa potrebuje za proizvodnjo hrane, pride iz Rusije, je povedal Holsether.
Za proizvodnjo amonijaka, ključne sestavine dušikovih gnojil, so potrebne ogromne količine zemeljskega plina, pri čemer se v svojih evropskih obratih Yara International zanaša prav na uvoz iz Rusije. Lani so zaradi rasti cen energentov začasno ustavili kar 40 odstotkov evropske proizvodnje. Ob tem je treba upoštevati še rast transportnih stroškov, ekstremne vremenske pojave in sankcije proti Belorusiji, ki je podobno kot Rusija pomembna proizvajalka kalijevega karbonata, še poroča BBC.
KOMENTARJI (183)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.