47 slovenskih proračunov za finančno krizo

Vse svetovne borze so se izjemno pozitivno odzvale na odločitev ameriškega presednika Busha, tečaji vrednostnih papirjev pa so se povsod močno dvignili. Za primerjavo povejmo, da je 700 milijard dolarjev približno 380 milijard evrov. Glede na to, da je slovenski letni proračun le 8 milijard evrov, bi lahko naša država s tem denarjem živela kar 47 let.

Demokrati in predstavniki finančnega ministrstva pod vodstvom ministra Henryja Paulsona, ki mu je predsednik George Bush predal pooblastila za reševanje krize, poročajo o napredku in zagotavljajo, da bo predlog sprejet še v tem tednu.

Bush je v ponedeljek ponovno pritisnil na kongres z opozorilom, da jih opazuje ves svet in čaka na rešitev. Nadaljevanje pogajanj je negativno vplivalo na borze in indeks Dow Jones je v ponedeljek zgrmel navzdol za 372 točk. Nafta se je podražila za skoraj 17 dolarjev za sod, cene zlata naraščajo, dolar pa pada.

Paulson je prišel na dan z načrtom za reševanje krize po valu vladnih prevzemov in posredovanj za pomoč finančnim podjetjem, ki so zašle v velike težave zaradi naložb v vrednostne papirje, podprte z drugorazrednimi hipotekarnimi posojili. Zastoj na stanovanjskem trgu je povzročil propadanje hipotek in kreditno stisko, ki grozi, da bo pahnila ZDA in svet v najhujšo recesijo od velike gospodarske krize v začetku 30. let prejšnjega stoletja. Paulson je predlagal, naj ministrstvo dobi pooblastila za porabo do 700 milijard dolarjev za odkupovanje slabih naložb podjetij, ker naj bi bilo to še vedno ceneje od nadaljevanja poglabljanja krize.

Ameriška vlada je samo v zadnjih dveh tednih med drugim prevzela dve največji hipotekarni podjetji Freddie Mac in Fannie Mae, največjo zavarovalnico AIG, opazovala propad investicijske banke Lehman Brothers in prevzem Merrill Lyncha s strani Bank of America, v ponedeljek pa je ameriška centralna banka dala zeleno luč dvema zadnjima investicijskima bankama, ki še nista pred propadom, Goldman Sachs in Morgan Stanley, da se preoblikujeta v poslovni banki, kar prinaša večji nadzor regulatorjev.

Kongresni demokrati so se s predlogom načeloma nemudoma strinjali, vendar pa želijo dodati nekaj sprememb. Predsednik finančnega odbora v predstavniškem domu demokrat Barney Frank iz Massachusettsa je dejal, da so pod pritiskom in napredujejo ter da bo dogovor sklenjen še v tem tednu. Konzervativni kongresni republikanci, ki so sicer v manjšini, so načeloma proti porabi proračunskega denarja za reševanje slabih naložb ne glede na posledice. Vendar pa se demokrati in republikanci v kongresu strinjajo s predlogom, da se direktorjem finančnim podjetij, ki jim bo pomagala država, omeji višina plač in nagrad. Paulson temu nasprotuje, ker nato določena podjetja ne bi želela sprejeti državne pomoči.

Pogajanja trenutno potekajo okrog tega, kje lahko država posreduje – ali le glede slabih hipotekarnih naložb ali pa tudi pri drugih slabih kreditnih naložbah. Frank in Paulson sta se že dogovorila o tem, da bo ustanovljen poseben kongresni nadzorni odbor za izvajanje načrta in da bo administracija pripravila načrt, kako se izogniti propadanju hipotek, ki jih bo prevzela država.

Demokrati želijo tudi, da lahko sodišča določijo nižji znesek obročnega odplačevanja hipotek, če jih najemniki ne zmorejo odplačevati v določenem znesku. Demokrati si tudi želijo, da naj podjetje, če pride do posredovanja države, preide v njeno last, da bi se lahko prihodnji dobički stekali nazaj v proračun. Paulson naj bi se s tem načeloma strinjal, proti pa so kongresni republikanci.