Pritiski Aerodroma Maribor na Alenko Bratušek

V pismu o nameri, ki ga je 15. maja letos prokurist podjetja Aerodrom Maribor, d. o. o., Marko Gros naslovil na infrastrukturno ministrico Alenko Bratušek, je zapisal, da sta tako družba Aerodrom Maribor, d. o. o., kot njen končni lastnik pripravljena zagotoviti upravljanje letališča Edvarda Rusjana Maribor, vendar pod določenimi pogoji.

Da je v tem trenutku Aerodrom Maribor, d. o. o., v bistveno boljšem pogajalskem položaju kot država, smo na 24ur.com poročali že v torek, kakšne pogoje državi postavljajo kitajski investitorji, pa objavljamo danes.   

Aerodrom Maribor s tremi predlogi

Včeraj smo v uredništvo skupaj z omenjenim pismom namreč pridobili še obširno analizo na 48 straneh, v kateri podjetje Aerodrom Maribor, d. o. o., Alenko Bratušek seznanja z možnimi rešitvami in prognozo, koliko milijonov bi različne variante državo stale.

Nakup podjetja Aerodrom Maribor, d. o. o.

Kot prva možnost je v dokumentu omenjen nakup podjetja. V tem primeru bi država kupila podjetje Aerodrom Maribor, d. o. o., in za to plačala visoko kupnino. Kot so navedli, bo država, če kupi podjetje, "zanj morala plačati kupnino, ki ne bo zanemarljiva, saj bo prodajalec hotel dobiti povrnjene stroške, ki jih je imel s podjetjem in letališčem v zadnjih letih (približno dva milijona evrov na leto), poleg tega pa bo upošteval še vrednost kadrov, ki so v podjetju, in potencial nepremičnin, ki jih ima v lasti".

Zapisali so še, da pogodbene vrednosti kupnine ne bi radi napovedovali, vendar da bo ta verjetno izražena v osemštevilčnem znesku. Po naših neuradnih informacijah kitajski lastniki od države za nakup podjetja želijo približno 20 milijonov evrov, za popolno realizacijo takšne variante pa bi država skupno morala plačati od 33 do 38 milijonov evrov za investicije in od 5 do 6 milijonov za pokrivanje tekočih stroškov, skupaj torej od 40 do 45 milijonov evrov.

Ustanovitev novega podjetja

Če bo država ustanovila podjetje, ki bo upravljalo z letališčem, bo takšno podjetje brez česarkoli, brez delavcev, prostorov, opreme in licenc, so zapisali v Aerodromu Maribor: "Tudi če bi novo podjetje uspelo 'pokrasti ali kupiti' delavce Aerodroma Maribor, d. o. o., bi prenos vseh dovoljenj trajal kar nekaj časa." V takšnem primeru ocenjujejo, da bi bilo letališče mrtvo vsaj 3 do 6 mesecev, kar bi tudi pomenilo, da bi država Evropski uniji morala vrniti precejšen del evropskih sredstev (med 6 in 10 milijonov), povrhu vsega pa del letališke infrastrukture v prihodnosti najemati od podjetja Aerodrom Maribor, d. o. o., saj je ta lastnik večine nepremičnin (tudi dovozne ceste in parkirišč) okrog letališča.

Za uresničitev te različice bi država za obdobje naslednjih treh let potrebovala 18 do 22 milijonov evrov za investicije in 5 do 6 milijonov evrov za pokrivanje tekočih stroškov, skupaj torej med 23 in 28 milijonov evrov ter večmilijonsko kaznijo Evropski uniji.

Najem podjetja Aerodrom Maribor, d. o. o.:

Zadnja možnost predvideva, da država s podjetjem podpiše obratovalno najemno pogodbo za tri leta, kar pomeni, da država podjetje najame, ta pa ji nudi (prodaja) storitve upravljanja letališča Edvarda Rusjana Maribor. Vendar za kakšno ceno?

Strogo zaupno

V delu dokumenta, ki so ga avtorji označili kot strogo zaupno, lahko preberemo, da "je zgodovina poslovanja Aerodroma Maribor, d. o. o., že kar dolga, tako da bo preteklo poslovanje z jasno zastavljenimi cilji vnaprej lahko dobra osnova za izračun oziroma oceno primerne najemnine, ki jo bo država plačevala upravljavcu letališča za nudene storitve".

Iz dokumenta je razvidno tudi, da Aerodrom Maribor, d. o. o., državi predlaga, da se višina "najemnine" izračuna na osnovi preteklega poslovanja podjetja in planiranega obsega poslovanja ter da je obseg poslovanja podjetja za zdaj zelo nizek. Pozneje kot primer navajajo tudi, da je imelo podjetje leta 2018 za približno 2,9 milijona evrov poslovnih odhodkov in za samo 810 tisoč evrov čistih prihodkov od prodaje.

Ministrstvo za infrastrukturo brez uradnega odgovora

Ministrstvo za infrastrukturo uradnega odgovora sicer še vedno ni podalo, smo pa od zanesljivih virov na ministrstvu izvedeli, da bo ministrica Alenka Bratušek pritiske trenutnih upravljavcev na vsak način poskušala blokirati in za upravnika postaviti državno podjetje DRI, čeprav zaposleni v tem podjetju nad to odločitvijo naj ne bi bili navdušeni.

Da je ta scenarij v tako kratkem času skoraj zagotovo misija nemogoče, potrjujejo tudi naši viri z ministrstva. DRI, največje inženirsko in svetovalno podjetje v Sloveniji, sicer v stoodstotni lasti države, v tem trenutku namreč ne more upravljati z letališčem, ker takšne dejavnosti nima navedene v svojem ustanovitvenem aktu. Izvedeli smo, da naj bi o spremembi tega akta vlada odločala že prihodnji četrtek.

Ker naj bi bilo stališče ministrstva, da bo letališče ostalo odprto, naj bi zato na ministrstvu  tehtali tudi možnost, da če mariborsko letališče po 15. juliju ostane brez najemnika (to bi pomenilo, da bi država morala plačati šest milijonov evrov kazni EU), Evropsko komisijo nekako prepričajo, da jim pri kazni pogleda čez prste.