Nerealna obljuba NSi o pametnih hišah namesto domov za upokojence

Oceno previdno v Dejstvomeru pojasnjujemo s sekretarjem Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jako Bizjakom in direktorico Centra starejših Notranje Gorice Ano Petrič.

Glavni problem slovenskih starostnikov je, da pogosto živijo v bivališčih, neprimernih za starost, v blokih brez dvigal ali v hišah z ogromno stopnicami, pogosto so tudi stroški bivanja v prevelikih nepremičninah previsoki za starostnike, uvodoma opozori Bizjak.

Pametne tehnologije terjajo dodatne službe za takojšnjo pomoč, ki stanejo

Ob uporabi različnih tehnologij je treba organizirati službe, opozori Bizjak, ki bi po potrebi pomagale, pripravljenost takšnih služb pa stane. "Če ne bo urejeno financiranje takih sistemov z dolgotrajno oskrbo, ki bo zagotovil dostopnost, ne glede na finančno stanje potencialnih uporabnikov, si velika večina starostnikov takih storitev ne bo mogla privoščiti."

Petričeva v center starejših uvaja številne novosti, letno preko 300 dodatnih aktivnosti na željo stanovalcev, nazadnje inovativno kolo za prevoz starejših, nagrajeni so bili za najboljši medgeneracijski projekt in tudi za enega najtoplejših domov v Sloveniji, zato je pravi naslov za komentar iz prakse. Prepričana je, da bodo glede na demografske spremembe domovi za starejše obstajali še precej časa. Po eni strani se izjemno veliko starostnikov na lastno željo odloči za bivanje v njih, pravi, po drugi strani pa je vedno več starostnikov, ki potrebujejo medicinsko pomoč, ki jo lahko nudi samo usposobljeno osebje in je svojci ne zmorejo ali ne znajo, zato se za domsko oskrbo tudi odločijo.

Petričeva ima več predlogov za boljšo oskrbo starejših, dolgoročno usposabljanje večjega števila oseb, prevetritev kadrovskih normativov in reorganizacijo procesov dela v domovih, sodelovanje skupnosti z institucijami, ki lahko pomagajo človeku, da ostane doma, če to želi. Izpostavi pa "organizirano bivanje, v tujini poznano pod CoHousing With Friends, manjše specializirane vasi za osebe z demenco, gerontološki centri".

Najprej je treba spremeniti trenutno stanje, opozarja Bizjak: "Velika večina finančnega bremena zaradi starosti potrebnih storitev, je na plečih starostnikov oz. njihovih svojcev, saj država varčuje na starostnikih."

Premalo domov za starejše

Domov za starejše je premalo, tudi zato, pravi Bizjak, ker "bolnišnice zelo hitro odpuščajo ljudi in ko praktično ni negovalnih in paliativnih oddelkov." Premalo je tudi zmogljivosti za osebe z demenco, saj je bila večina domov zgrajenih pred 40 leti, "ko osebe, ki imajo demenco, drugače pa so popolnoma zdrave, praktično niso obstajale."

V Sloveniji imamo 97 domov za starejše, 54 je javnih, 43 pa koncesionarjev, skupno je 18.331 postelj. "Zaradi velikih potreb je dejansko stanovalcev še več, saj se zaradi nujne potrebe svojcev kdaj tudi namesti kakšno dodatno posteljo."

Zasedenost domov spremljajo na podlagi enotnega modula za pregled prošenj in prostih mest, tretnutno je 9044 prošenj. Po navedbah domov za starejše je tako med aktualnimi 9044 prošnjami približno desetina takih, ki so zainteresirani za takojšen sprejem, kar pomeni, da primanjkuje 800 do 900 mest.

Povprečno za dom od 646 do 1076 evrov

Dan oskrbe v domu za starejše, ki so povsem samostojni in plačajo "hotelsko" storitev, v povprečju stane 21,24 evra na dan, ali 646 evrov na mesec. Najdražja je oskrba za nepokretne osebe, ki sami ne zmorejo popolnoma ničesar, povprečno na dan 35,38 evra, ali 1076 evrov na mesec. Nekoliko manj stane oskrba dementnih, ki potrebujejo nadzor, 33,54 evra na dan, ali 1020 evrov na mesec.

Oskrba na domu

V pomoč na domu je bilo leta 2017 uradno vključenih 7.831 ljudi, ker podatkov za leto 2018 še ni, jih je bilo po ocenah 2 tisoč več, še 10.000 ljudi pa naj bi bilo doma s pomočjo svojcev in črnega trga. Bizjak ob tem opozori: "Lahko pa še mnogo več, po nekih evropskih statistikah je v domovih le tretjina starostnikov, ki rabijo tujo pomoč pri dnevnih aktivnostih."