'Fizioterapevti' celo v kozmetičnih salonih

Šli smo v Global Treatment Clinic, zasebno kliniko v Ljubljani, v kateri je zaposlenih pet fizioterapevtov. Povpraševanje po fizioterapevtskih obravnavah, po zdravljenju, rehabilitaciji in pregledih je izjemno veliko, zelo veliko je poškodb, na žalost je med pacienti tudi veliko otrok in  starostnikov, nam pove ustanovitelj in lastnik Mit Bračič, sicer čisti zasebnik. 

 In res,  med našim obiskom telefonski klici kar dežujejo. Nanje se obrača tudi veliko takih, ki jih zanima, ali delajo na koncesijo. Na dan opravijo v Global Treatment Clinic tudi 70, do 100 terapij, na mesec imajo tudi  približno 200 pacientov, lani pa približno 400.000 prihodka. 

Bračič se ne strinja s tem, da gredo zasebnikom posli tako dobro zaradi dolgih čakalnih vrst, ko morajo nekateri čakati na prvo fizioterapevtsko obravnavo v javnem zdravstvenem sistemu tedne in mesece, zato tisti, ki imajo denar, obupajo in gredo k zasebnikom.

Prepričan je, da zasebniki niso odvisni toliko od čakalnih vrst, kot so od tega, kako dobro delajo, koliko investirajo v svoje znanje, tehnologijo. "Investiramo v tehnologijo, ki je pa bistveno boljša kot v javnem sistemu. Za primerjavo vam dam samo ceno laserja, aparata, ki stane, ne vem, v zdravstvenem domu 10.000 evrov, mi zapravimo za laser do 50.000 evrov, ker želimo najboljšega", se pohvali Bračič, sicer tudi predavatelj na doktorskem in magistrskem študiju Fizioterapije na Univerzi Alma Mater Europaea v Mariboru.

Koliko je zasebnikov fizioterapevtov?

Podatek o tem, koliko je fizioterapevtov, ki imajo koncesijo, je znan. Od 2.107 fizioterapevtov v javni mreži, ki delajo v bolnišnicah, zdravstvenih domovih, zdraviliščih, domovih za ostarele ter drugod, je zasebnikov s koncesijo 554. V zadnjih letih je njihovo število naraščalo, pred desetimi leti je bilo zasebnih fizioterapevtov s koncesijo 320, pred petimi leti 399.

Medtem ko vodi statistiko o številu fizioterapevtov v javni mreži skupaj z zasebniki koncesionarji Nacionalni inštitut za javno zdravje, podatkov o tem, koliko je čistih zasebnikov, ki opravljajo dejavnost fizioterapije, nima. Na Ministrstvu za zdravje smo sicer pridobili podatek, da je bilo od 17. 12. 2017 naprej, od takrat namreč ministrstvo vodi evidenco, izdanih 227 dovoljenj za opravljanje zasebne zdravstvene dejavnosti. Koliko od njih je dejansko aktivnih, pa ni znano. 

Težava je v tem, pravi Janez Špoljar, podpredsednik Združenja fizioterapevtov Slovenije, da je register relativno neurejen. "V njem so tudi nekdanji izvajalci, ki sploh ne izvajajo več fizioterapevtske dejavnosti, morda celo taki, ki jih morda ni več med nami."  Špoljar je sicer kritičen tudi do evidence NIJZ, po njegovem tudi ta sistem ni najbolj urejen, saj je vprašanje, kako ažurni so izvajalci v javljanju števila fizioterapevtov, ki dejansko delajo.

Zasebniki, požrešni na denar, zaposlujejo študente

Zaposlovanje neizobraženega kadra, študentov, je ena od kritik, ki letijo na račun zasebnikov, na ta problem pa opozarjajo tudi v Združenju fizioterapevtov Slovenije. Pri marsikaterem zasebniku zaposlujejo študente fizioterapije, ki ne bi smeli opravljati zdravstvene dejavnosti, ugotavlja Tine Kovačič, predsednik združenja. Fizioterapevtske storitve opravljajo nekateri brez opravljenega strokovnega izpita in brez opravljenega pripravništva.  

Janez Špoljar, podpredsednik Združenja fizioterapevtov Slovenije, pa govori tudi o takih, ki se za fizioterapevta sploh niso nikoli izobraževali. "Mogoče je to neka sorodna veda, vendar niso opravili smeri fizioterapija na eni od zdravstvenih fakultet oziroma univerz, ki izobražuje s tem programom v Sloveniji." Špoljar navaja tudi druge primere. "Obstajajo v kozmetičnih salonih, masažnih salonih in podobnih dejavnostih tudi profili, ki niso fizioterapevti, pa vendarle oglašujejo fizioterapevtsko dejavnost in jo tudi izvajajo." 

Odgovorni so lastniki, ki zaposlujejo ljudi, ki nimajo zaključenega izobraževanja,  strokovnega izpita in brez delovnih izkušenj, pravi Mit Bračič iz Global Treatment Clinic in dodaja, da je žal res veliko klinik, ki zaposlujejo študente in manualne terapevte na področju dela fizioterapevta, kar pa seveda, opozarja, ni v skladu z našo stroko.

"Če si požrešen na denar, zaposluješ študente," dodaja. Na vprašanje, kako je z zaposlovanjem šarlatanov, študentov v njihovi kliniki, odgovarja: "Jaz sem univerzitetni profesor na doktorskem, magistrskem študiju. Pri nas ne zaposlujemo študentov, ampak ljudi z večletnimi izkušnjami." 

O tem smo se pogovarjali še z enim zasebnikom, Borutom Vrhovnikom iz Fizioterapije Eno. Zaposlenih imajo pet fizioterapevtov, poleg njih še pripravnico. Kot pravi, si ne zna predstavljati, da bi zaposlovali študente, in da kot direktor ne bi dopuščal, da kdo, ki nima dovolj izkušenj in znanj, dela pri njih. "Vsi imamo več kot pet let izkušenj, polovica ekipe nas ima praktično 13 let, ker gre za specialna znanja fizioterapije." Vrhovnik poudarja, da imajo pri njih tudi ogromno internih in eksternih izobraževanj.

Čakalna doba in cene

Pri naših sogovornikih, zasebnikih, je čakalna doba na prvo fizioterapevtsko obravnavo do pet oziroma največ osem dni. Kot pravi Vrhovnik, se trudijo, da pridejo pacienti čim prej na vrsto, ker je s tem tudi kakovost obravnave boljša.

Cene pa različne, zagotovo višje v Ljubljani kot v večini ostalih krajev, denimo v Murski Soboti, kjer je cena ure fizioterapije 50 evrov. V Fizioterapiji Eno je cena enourne obravnave 80 evrov.  Gre za individualno obravnavo, pravi Vrhovnik in dodaja, da gre za natančen pregled na podlagi manualne terapije in ortopedskih testov, gibalni pregled, manualno terapijo, vadbo.

V Medicofit Ljubljana, še eni povsem zasebni kliniki, stane prva obravnava 90 evrov, v nadaljevanju je cena 79 evrov za uro, a le če gre za paket več obravnav. Medicofit, ki je imel po javno dostopnih podatkih predlani 1,8 milijona evrov prihodkov ter 14 zaposlenih, smo sicer prosili za sodelovanje, a se vodstvo ni odločilo za to.

Povprečna cena v Global Treatment Clinic je, pravi direktor Bračič, do 55 evrov. A tudi v tem primeru gre za ceno, ki je možna le v paketu. Brez popusta je denimo splošna in specialna fizioterapija, ki zajema 30 obravnav, 2.100 evrov, kar je 70 evrov za uro terapije. " Če imamo večje operacije hrbtenice, večje rekonstrukcije ramena ali kolena, potem pacienti potrebujejo približno dva do tri mesece zdravljenja, da jih spravimo nazaj v delovni proces in normalno življenjsko gibanje. V tem primeru je potrebnih 30 ur terapije," razlaga Bračič.

Zgolj priklapljanje na aparature?

Ena od kritik je tudi, da fizioterapevti bolnike zgolj priklapljajo na aparat, ne pa z njimi individualno delajo. To pa ne leti zgolj na zasebnike, ampak tudi fizioterapevte v javni zdravstveni mreži. "Nekateri pacienti še vedno mislijo, da fizioterapevti zgolj priklapljamo na aparature, ker s tem hitreje dosežemo normativ," pravi Klara Rant, vodja fizioterapije v Zdravstvenem domu Škofja Loka. A je, pravi, vedno več fizioterapevtov, ki delajo vse več manualnih, individualnih terapij s pacienti, aparature pa so samo neka podpora. "Res pa je, da če bi mi samo priklapljali paciente na aparature, bi normativ lahko dosegli brez večjega truda, ker lahko naenkrat pokličeš noter štiri paciente in jih priklopiš na štiri različne aparature." A to seveda ni prav in tako se pri nas zagotovo na dela, odločno poudarja Rantova, kritična do zdajšnjih normativov. Po njenem bi morali znižati normative, tako da bi prišlo na enega terapevta manj pacientov na dan, kar bi pomenilo, da bi imel fizioterapevt res eno uro zgolj za enega pacienta.

Strokovnega nadzora ni

Zdravstveni inšpektorat pri izvajalcih fizioterapije sicer opravlja nadzore, doslej so, nam pišejo z Inšpektorata, največ nadzorov opravili v zdravstvenih domovih. Največ neskladnosti so ugotovili pri vodenju čakalnih seznamov in zagotavljanju resničnih in ažurnih podatkov o čakalni dobi. 

Medtem bi moralo Ministrstvo za zdravje izvajati strokovne nadzore, a jih ne. V zadnjih petih letih niso izvedli niti enega nadzora. Zakaj ne, nam niso pojasnili. Pravijo pa, da so lani  obravnavali pobudo Združenja fizioterapevtov Slovenije za podelitev javnega pooblastila, med drugim tudi za izvajanje strokovnih nadzorov. Ministrstvo je pobudi naklonjeno, razpis za podelitev javnega pooblastila napoveduje v prvi polovici letošnjega leta. 

Po novem licence?

Prijavo na razpis že zdaj napoveduje Združenje fizioterapevtov Slovenije.

"Vsekakor si društvo prizadeva za pridobitev javnih pooblastil, s temi javnimi pooblastili bi tudi mi izvajali strokovne nadzore," pravi Tine Kovačič, predsednik Združenja fizioterapevtov Slovenije. Napoveduje licence, ki bi jih lahko v primeru, da bi ugotovili določene nepravilnosti, tudi odvzeli. Na ta način bi bil, pravi Kovačič, pacient varen, saj bi vedel, kdo ima in kdo nima licence. "Sistem bi zahteval neko kakovost, fizioterapevti bi se morali izobraževati, pridobivati licenčne točke, da bi si lahko podaljševali licence." Podobno je zdaj pri zdravnikih in medicinskih sestrah. S tem bi, napoveduje Kovačič, pacient dobil kakovostno obravnavo. Danes tega, ali je kdo šarlatan ali ne, niti ne ve.

Uvedbo licenc pozdravlja tudi zasebnik Borut Vrhovnik, bi pa po njegovem moralo šteti tudi samoiniciativno izobraževanje. "Lahko bi imeli licence, lahko bi imeli točke, ampak tudi samoiniciativno izobraževanje, branje strokovnih člankov se mora šteti k temu izpolnjevanju za licenčne točke, tako kot je v tujini."  Po njegovem ni dobro za stroko, če bi se za licenco štela samo izobraževanja, ki bi jih organizirali tisti, ki bi določali pogoje.

In kako bi izvajali nadzore? Po prijavi ali redno, odgovarja podpredsednik združenja Špoljar. "Preverjali bomo, ali fizioterapevti izvajajo svojo dejavnost v skladu z etičnim kodeksom in pa s standardi kakovosti, ki so uveljavljeni za fizioterapevtsko dejavnost."

Se pa Špoljar težko opredeljuje glede tega, kje, ali v zasebni ali v javni fizioterapiji, je pričakovati več problemov. "Mislim, da imamo probleme na eni in na drugi strani, zato ne bi želel prejudicirat, da je večji problem v javni zdravstveni mreži ali pa v zasebni zdravstveni mreži. Mislim, da bomo v obeh našli boljše ali slabše plati."

Veliko študentov fizioterapije

Svetla točka fizioterapije je, da je zanimanja za študij fizioterapije veliko. Tudi na področju izobraževanja pa je veliko zasebnikov, pravzaprav večina. Zdravstvena fakulteta ljubljanske univerze in primorska Fakulteta za vede o zdravju sta edini javni izobraževalni ustanovi za študij fizioterapije. Ostalih pet visokošolskih zavodov je zasebnih.

Zaradi velikega navala na Zdravstveno fakulteto v Ljubljani so omejitve vpisa nanjo visoke,  študenti fizioterapije so morali imeti v preteklosti celo več točk kot na medicini. Pogovarjali smo se z Anito Bajramović, študentko magistrskega študijskega programa, 2. stopnje, ki je bila zlata maturantka. Ko se je vpisovala na fakulteto, je bila omejitev 97 od možnih 100 točk. "Si moral imeti same petke, si moral biti diamantni oziroma zlati maturant, da si lahko prišel na fakulteto," pravi Bajramovićeva, ki je zelo zadovoljna s kakovostjo študija na tej fakulteti. 

V študijskem letu 2024/2025 je na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani 240 študentov. Podatek vključuje vse študente 1. stopnje Fizioterapije vključno z absolventi. Nekaj več študentov, in sicer 264, je na Fakulteti za vede o zdravju, največ študentov pa ima zasebna Univerza Alma Mater Europaea - Fakulteta ECM, in sicer 1.046 študentov. 

Je pa novost v razpisu za vpis za študijsko leto 2025/2026. Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani razpisuje nov univerzitetni študijski program Fizioterapija, ki traja 3 leta. Ta študijski program bo nadomestil visokošolski strokovni študijski program Fizioterapija.