Fizioterapevtov več, vrsta čakajočih pa vse daljša. Kako je to mogoče?

Bilo je maja lani, ko se je Uroš Mohorič odpravil v gozd, da bi začel z odpravljanjem škode, ki jo je povzročil veter tudi v gorenjskih gozdovih. Sečnje se je lotil sam, celo telefon je pozabil doma, se spominja devet mesecev po nesreči. "Deblo, ki sem ga žagal, mi je  padlo direktno na stopalo," nam Mohorič opisuje nesrečni dogodek. In ker pri sebi ni imel telefona, da bi poklical na pomoč, se je moral v velikih mukah sam prebiti do doma. Zaradi večkratnega zloma v stopalu in sprednjem delu gležnja so ga morali v jeseniški bolnišnici operirati trikrat, z zadnjo operacijo so mu odstranili vijake. Vmes je trpel neznosne bolečine, opisuje potek zdravljenja. "Ne morem povedati, kako zelo me je bolelo. Če bi moral ocenjevati od ena do deset, bi rekel, da me je bolelo za 15." 

Zaradi poškodbe danes še vedno obiskuje fizioterapevtsko ambulanto, dvakrat na teden prihaja v škofjeloški zdravstveni dom. Pravi, da mu terapija zelo pomaga, stanje se mu vidno izboljšuje, oteklina počasi izginja, manj je tudi bolečin, če noge ne obremenjuje preveč. A da je z napotnico zelo hitro dočakal prvo fizioterapevtsko obravnavo, je moral čakati približno štiri tedne, čeprav  je bila v tistem času nedopustna doba za bolnike z napotnico zelo hitro 14 dni. Danes je sicer ta doba podaljšana na 30 dni.  

Še dlje oziroma šest tednov je morala čakati na fizioterapevta Majda Demšar. Med čiščenjem po hudih poplavah v Škofji Loki avgusta predlani je zgrmela na tla skupaj z lestvijo. Zlomila si je nadlahtnico v ramenu leve roke, prestala je dve operaciji. "Še preden sem oddala napotnico, so me opozorili, da bom čakala dolgo," pravi Demšarjeva, ki je na koncu res čakala nad dopustno čakalno dobo. Po letu in pol od nesreče oziroma po zadnji operaciji še vedno potrebuje fizioterapijo.  

V škofjeloškem zdravstvenem domu je zaposlenih 12 fizioterapevtov. "Vsak obravnava na dan povprečno 11 pacientov, da zadosti normativom, ki nam jih postavlja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)," pove vodja fizioterapije Klara Rant. Dodaja, da je te normative težko doseči ob upoštevanju dopustov in dni, ki jih porabijo za izobraževanje. "Ta številka je visoka in to pomeni, da moramo hkrati obravnavati tudi več pacientov, tri, včasih še več." Ob tem imajo še posebno težave, kadar kdo od zaposlenih zboli. 

Več denarja in fizioterapevtov, čakalne dobe pa daljše 

Vse več je ljudi, ki potrebujejo fizioterapijo, prebivalstvo se namreč stara. Medtem so hospitalizacije vedno krajše, pacienti so zelo hitro odpuščeni iz bolnišnic in zelo hitro pridejo v ambulantno obravnavo. Rantova kot problem v Škofji Loki izpostavlja tudi velik priliv pacientov iz drugih občin, kar še podaljšuje čakalne vrste, ob tem da je, opozarja, fizioterapevtov premalo. 

Čakalna doba z napotnico zelo hitro je v Škofji Loki še vedno nad dopustno mejo, torej več kot mesec dni. Bolniki s stopnjo nujnosti hitro morajo čakati, da pridejo na vrsto, približno deset mesecev, tisti s stopnjo nujnosti redno pa celo do septembra prihodnje leto, torej več kot eno leto, kar je še enkrat dlje, kot je dopustna čakalna doba. 

Dolgih čakalnih vrst smo se v preteklosti lotili z zaposlovanjem novih fizioterapevtov v javni mreži. 

Od leta 2015, ko je bilo pri nas 1.179 fizioterapevtov, gre za fizioterapevte v zdravstvenih domovih, bolnišnicah, domovih za starejše, centrih za krepitev zdravja in drugod, v to številko pa so vključeni tudi fizioterapevti s koncesijo, se je njihovo število povečalo na današnjih 2.107. Danes imamo tako 928 fizioterapevtov več kot pred desetimi leti.

Na primarni ravni deluje po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v zadnjih 10 letih 183 dodatnih ambulant fizioterapije. Pred petimi leti jih je na primarni ravni delovalo 577, lani 693 ambulant. 

V eni ambulanti deluje en fizioterapevt, ki mu pripada 0,15 administrativno-tehničnega delavca. S povečanjem števila ambulant pa so se povečali tudi stroški. Kot nam sporočajo z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je šlo pred petimi leti za delovanje ambulant dobrih 20 milijonov evrov, danes skoraj še enkrat toliko oziroma dobrih 38 milijonov evrov.  

Zakaj potem čakamo na fizioterapevta tako dolgo?

Čeprav imamo danes torej precej več fizioterapevtov kot pred leti, se število čakajočih na prvo fizioterapevtsko obravnavo zvišuje, čakalne dobe pa so daljše. In to približno dvakrat daljše za vse stopnje nujnosti kot pred petimi leti. Povprečno morajo pacienti z napotnico zelo hitro čakati na prvo fizioterapevtsko obravnavo skoraj tri mesece, z napotnico hitro 243,9 dneva, redno pa 305,8 dneva. 

Če je bilo pred petimi leti pacientov, ki so čakali nad zakonsko določeno dopustno čakalno dobo, 8.136, jih je danes že 37.873 oziroma 465 odstotkov več kot pred petimi leti. In to kljub temu, da se je število fizioterapevtov v javni mreži v zadnjih letih povečalo in je šlo za delovanje fizioterapevtskih ambulant več denarja. 

Na ZZZS zdaj ugotavljajo, da vlaganje dodatnega denarja in povečevanje števila ambulant očitno ne prispevata k skrajševanju čakalnih dob v fizioterapiji. Med razlogi, zakaj toliko ljudi čaka nedopustno dolgo, generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar poleg starajočega prebivalstva, ki potrebuje vse več storitev, ter nezadostne skrbe ljudi za lastno zdravje, navaja tudi nekritično napotovanje pacientov v ambulante. Kot pravijo na ZZZS, so namreč številni pacienti obravnavani večkrat v istem letu. Zato se zdaj ZZZS v dogovoru z Ministrstvom za zdravje in NIJZ reševanja tega perečega problema v fizioterapiji loteva drugače.

Rešitev: paciente s kroničnimi bolečinami v Centre za krepitev zdravja

Decembra lani je ZZZS vnovič pisno opozoril zdravnike splošnih ambulant, da se "zaradi nekritičnega napotovanja na fizioterapijo ustvarjajo nepotrebno dolge čakalne dobe".  Zdravnike je zato pozval, naj pacientov, ki imajo težave s kronično kostno-mišičnimi boleznimi in pri katerih istočasno ne gre za akutno poslabšanje teh zdravstvenih stanj, ne napotujejo več v fizioterapevtske ambulante, ampak v Centre za krepitev zdravja oziroma Zdravstveno-vzgojne centre.  

Generalna direktorica Mlakarjeva je prepričana, da bodo na ta način prišli prej na vrsto tisti, ki fizioterapijo potrebujejo res nujno oziroma po akutnih stanjih, operacijah stopala, kolena, kolka, rame itn., torej tisti, pri katerih je obravnava pri fizioterapevtu potrebna čim prej.  "Velik del kroničnih bolečin v hrbtu, ki so stalnica v določenem življenjskem obdobju, pa lahko s svojimi programi obdelajo v Centrih za krepitev zdravja in to zelo kvalitetno," poudarja Mlakarjeva.

Za drugačno obravnavo oziroma napotovanjem v Centre za krepitev zdravja pa stoji stroka. Prof. dr. Alan Kacin, predsednik Razširjenega strokovnega kolegija za fizioterapijo, pravi, da je pri bolnikih s kroničnimi bolečinami izjemno pomembno izobraževanje in opolnomočenje pacientov za samopomoč. Poudarja, da so z vidika stroke bolj učinkovite terapije, v katerih je pacient aktivno vključen in ne pasivno, poleg tega se pacient nauči, da si pomaga sam, ko pride do poslabšanja stanja. "Tisto, kar poskušamo narediti s temi ukrepi, je, da zmanjšamo število ponavljajočih terapij, ki so neučinkovite. Na ta način zmanjšamo obremenitev sistema za posameznika in omogočimo tudi, da je hitrejša fluktuacija pacientov skozi sistem." Po besedah Kacina sledijo smernicam oziroma izkušnjam v tujini, ki govorijo, ne le da je taka terapija bolj učinkovita, ampak da so tudi krajši postopki zdravljenja. 

Na terenu pa zmeda

Obiskali smo dva centra za krepitev zdravja, v Ljubljani in v Kranju. Fizioterapevtka v ljubljanskem centru je v času našega obiska izvajala delavnico Gibam se, primerno tudi za paciente s kroničnimi bolečinami. Osem do deset udeležencev je na tovrstnih delavnicah. Alenka Slapšak, vodja Centra za krepitev zdravja v ZD Ljubljana - Center, pojasnjuje, da pacient ne more priti kar sam, ampak ga mora v center napotiti izbrani zdravnik. 

Zdravniki so doslej usmerjali v centre paciente, pri katerih je bila ugotovljena prisotnost dejavnikov tveganja za razvoj kroničnih bolezni, in sicer zaradi nezadostne telesne dejavnosti, neustreznih prehranjevalnih navad, stresa, kajenja itn., ter paciente, pri katerih je že prisotna kronična bolezen, kot so srčno žilne bolezni, sladkorna bolezen, debelost, osteoporoza, rak, depresija ... Zdaj pa, pravi Slapšakova, v njihov center prihajajo tudi bolniki s kroničnimi bolečinami. Takih napotitev so imeli letos 10.

Na uvodnem pogovoru se s pacientom dogovorijo, katera delavnica bi bila zanj najprimernejša. "Pri kroničnih bolečinah je zelo pomembno, da se naučijo vaj, ki jim bodo omogočile, da bodo pridobili mišice in s tem primerno držo, na ta način bodo zmanjšali bolečino" pravi Slapšakova. Je pa tudi tu čakalna vrsta in to kar nekaj mesecev, dodaja. "Imamo že svoje paciente, ki so napoteni k nam in fizioterapevti nimajo samo delavnice Gibam se, pač pa tudi različna testiranja, pa delavnico Zdrava mera, ki vključuje predavanja in telesno aktivnost."

Bi si pa Slapšakova želela več izobraževanj. "Ker je to zdaj čisto nov segment, bi bilo zelo dobro, če bi kineziologi in fizioterapevti imeli mogoče neko dodatno izobraževanje. Seveda imajo že zdaj znanja in kompetence za izvajanje, kljub temu bi bilo dobro, če bi imeli še neko dodatno podporo."

Drugače pa v Centru za krepitev zdravja v Kranju, ki ga vodi Jana Lavtižar. "Mi smo preventiva, mi ne moremo obravnavati nekih kroničnih pacientov, zato ker so kronični pacienti," komentira Lavtižarjeva novost pri napotovanju. Po njenem bo treba problem čakalnih vrst rešiti drugače. "V bistvu tukaj ne gre toliko za težave, kot gre za to preventivo, da bi se ljudje začeli gibati, ker se slabo ali sploh ne gibajo."

Tako kot v ostalih centrih tudi v Kranju izvajajo skupinske delavnice za krepitev zdravega življenjskega sloga, individualna svetovanja. V timu so zaposleni diplomirane medicinske sestre, psihologi, dietetiki, fizioterapevti in kineziologi. "V letu 2024 smo v timu za odrasle obravnavali 4057 oseb, skupno smo opravili 526 delavnic z 21 različnimi tematikami. V to število niso všteti individualni posveti," pravi Lavtižarjeva. 

NIJZ: Ne moremo nositi bremena skrajševanja čakalnih vrst

V Sloveniji deluje 42 centrov za krepitev zdravja in 19 zdravstveno-vzgojnih centrov kot del zdravstvenih domov. Po podatkih NIJZ je v Centrih za krepitev zdravja zaposlenih 73 fizioterapevtov, v vzgojno-zdravstvenih zavodih pa 18.

Na vprašanje, ali so centri sploh pripravljeni na napotovanje bolnikov s kroničnimi bolečinami, vodja Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja na NIJZ Radivoje Pribaković Brinovec odgovarja: "Ne še in ne vsi."

Že nekaj let na NIJZ sicer za osebe s kronično bolečino razvijajo zdravstvene obravnave. Trenutno poteka pilotni projekt obravnave oseb z akutno bolečino v hrbtu in razširjeno kronično mišično skeletno bolečino, ki bo trajal do septembra 2026. Izvajajo ga v šestih zdravstvenih domovih, v katerih so centri za krepitev zdravja, in sicer v mariborskem, kranjskem, v zdravstvenih domovih Ljubljana - Šiška ter Ljubljana Moste - Polje, v slovenjgraškem in sevniškem zdravstvenem domu.

"Ko bo projekt zaključen, ko bo evalvacija opravljena, bomo tudi razmislili o širitvi v ostala okolja in šele po tem bo mogoče govoriti o neki širši dostopnosti," pravi Pribaković Brinovec. 

Po njegovem tudi ni mogoče reči, kakšen bo prispevek centrov za krepitev zdravja k skrajševanju čakalnih vrst na področju fizioterapije. "V centrih za krepitev zdravja dela le 73 fizioterapevtov, zraven je še 53 kineziologov, v zdravstveno-vzgojnih centrih, se pravi v tistih, ki se še niso preoblikovali v centre za krepitev zdravja, pa 18 fizioterapevtov, vseh v državi je pa preko 1.900. Od peščice fizioterapevtov zato ni mogoče pričakovati, da bi bil njihov prispevek odločilen pri zmanjševanju čakalnih dob."