Se da živeti brez plastike za enkratno uporabo?

Čeprav se morda že zavedamo, da ustvarimo preveč odpadkov in da je med njimi še vedno največ plastičnih, pa si najbrž še vedno večina težko predstavlja, kako vsak posameznik prispeva k tej težavi. Pred dnevi je britanski umetnik Daniel Webb v kraju Margate na ogled postavil umetniško delo, ki razkriva razsežnosti tega problema. Ustvaril je ogromno "sliko" iz plastične embalaže, ki se mu je nabrala v zgolj letu dni.

Webb se je namreč odločil, da bo eno leto zbiral vse plastične odpadke, ki jih proizvede. Zavrgel ni niti najmanjšega plastičnega pokrovčka. Vse je skrbno shranjeval. Rezultat: v enem letu se je nabralo za kar 22 velikih vreč za smeti oziroma 4490 kosov plastičnih odpadkov. Toliko je torej "pridelal" en sam človek, pa še to nekdo, ki je že dolgo pred tem projektom nehal kupovati vodo v plastenkah. 60 odstotkov odpadkov, ki so se nabrali v enem letu, je predstavljala embalaža, v katero so bila zavita živila – predvsem toast, zelenjava in solate. 93 odstotkov plastičnih odpadkov je bilo takšnih, ki so služili za enkratno uporabo. Torej, takoj po uporabi ali odprtju in zaužitju, so ti plastični izdelki postali nekoristni. Smet.

Kaj pravi statistika?

Statistični podatki za Slovenijo so sicer vzpodbudni. Pri nas se namreč količina plastičnih odpadkov v zadnjih letih zmanjšuje. V letu 2016 smo ustvarili 59.000 ton odpadkov iz plastike – to se sicer še vedno sliši zelo veliko, a se je količina v primerjavi z letom poprej zmanjšala za 19 odstotkov.  

Plastični odpadki so v letu 2016 predstavljali 1,1 odstotka vseh v Sloveniji nastalih odpadkov, v letu 2015 pa 1,4 odstotka. Največ plastičnih odpadkov – 49 odstotkov – je nastalo v storitvenih dejavnostih, 46 odstotkov v proizvodnih dejavnostih, pet odstotkov pa v gospodinjstvih.

Odpadki iz plastike po dejavnostih nastanka (2016):

Zanimivo je, da v Slovenijo uvozimo skoraj enkrat toliko odpadkov iz plastike, kot jih proizvedemo sami. V letu 2016 smo namreč uvozili 105.000 ton plastičnih odpadkov. Nekaj smo jih tudi izvozili – in sicer 51.000 ton, kar je sicer skoraj pol manj, kot smo jih uvozili.

In kje so končali ti odpadki? 24 odstotkov vseh (nastalih doma in uvoženih) odpadkov iz plastike smo reciklirali. 4 odstotke odpadkov so sežgali za namen energetske predelave. 31 odstotkov plastičnih odpadkov smo izvozili, 39 odstotkov je bilo vključenih v druge postopke ravnanja z odpadki (priprava na obdelavo, skladiščenje, sežig …), 2 odstotka pa sta pristala na odlagališčih.

Se da živeti brez plastike za enkratno uporabo?

Ni treba, da se takšnega podviga, kot se ga je lotil britanski umetnik, lotimo tudi sami. Vendar pa bi si morali nehati zatiskati oči, da se naš problem z odpadki konča, ko jih odnesemo do zabojnika in plačamo položnico za odvoz komunalnih odpadkov.

Plastični embalaži se skoraj ne da povsem izogniti. Toda, z majhnimi vsakdanjimi navadami, lahko prispevamo, da bo plastike manj. V lokalih lahko natakarjem naročite, da vam v pijačo ne dajejo slamic. Namesto navadnih lahko uporabljate palčke za ušesa iz razgradljivih materialov. Pri mesu, sadju in zelenjavi se odločite za takšno, ki ni zapakirano v plastiko. Po malico skočite v pekarno, kjer vam prigrizke zavijejo v papirnato vrečko, namesto da sendvič kupite na avtomatu. Kavo za seboj si natočite v skodelico za večkratno uporabo. Nekatere izdelke lahko natočite v svojo povratno embalažo. Predvsem pa skrbite, da odpadkov ne odvržete v naravo. Če na izletu ne najdete koša za smeti, odpadke odnesite s seboj.