'Zamude pri plačilih pomenijo, da mala in srednje velika podjetja izgubljajo čas in denar'

EU je za odpravo plačilne nediscipline, zaradi katere gre veliko malih podjetij v stečaj, sprejela direktivo o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih. Danes se izteka rok, ko morajo članice Unije revidirano direktivo o zamudah pri plačilih vključiti v nacionalno zakonodajo, so sporočili iz Bruslja.

Kaj pravi direktiva?

Direktiva obvezuje javne organe, da plačajo za blago in storitve v 30 koledarskih dneh ali – v zelo izjemnih okoliščinah – v 60 dneh. Podjetja morajo plačati svoje račune v 60 koledarskih dneh, razen če se izrecno ne dogovorijo drugače in če to ni skrajno krivično do upnika.

Lahko bodo zahtevali zamudne obresti

Nova pravila poleg tega predvidevajo, da imajo podjetja samodejno pravico zahtevati obresti za zamude pri plačilih, prav tako lahko samodejno zahtevajo minimalni fiksni znesek 40 evrov kot nadomestilo za stroške izterjave. Zahtevajo lahko tudi nadomestilo za vse preostale razumne stroške izterjave.

Zakonsko določena zamudna obrestna mera se poveča na najmanj osem odstotnih točk nad referenčno obrestno mero Evropske centralne banke. Javni organi ne smejo določiti zamudne obrestne mere pod tem pragom. Podjetja lahko lažje izpodbijajo skrajno nepoštene pogoje in prakse pred nacionalnimi sodišči, je določeno v direktivi.

Ta predvideva tudi več preglednosti in osveščenosti. Članice Unije morajo objaviti obrestne mere za zamude pri plačilih, tako da so o tem obveščene vse vpletene strani. Članice morajo uvesti kodekse ravnanja za takojšnje plačevanje, lahko pa ohranijo ali sprejmejo zakone in druge predpise, ki so za upnika ugodnejši kot določbe direktive.

Kako direktiva vpliva na sama podjetja?

Novi ukrepi niso obvezujoči za podjetja. Ta imajo pravico do ukrepanja, vendar k temu niso obvezana. V nekaterih primerih se lahko podjetja odločijo za podaljšanje plačilnega roka za nekaj dni ali tednov, da ohranijo dober poslovni odnos z določeno stranko.

Kako pa vpliva na javne organe?

Novi ukrepi pa so obvezni za javne organe. Ti bi morali dajati zgled ter dokazati svojo zanesljivost in učinkovitost s spoštovanjem pogodb.

Evropski komisar za industrijo in podjetništvo Antonio Tajani je ob tem opozoril, da imajo mala in srednje velika podjetja še zlasti velike težave pri uveljavljanju svojih pravic do hitrega plačila. "Zamude pri plačilih pomenijo, da mala in srednje velika podjetja zgubljajo čas in denar, spori pa lahko oslabijo odnose s strankami," je dejal.

Ta škodljiva praksa se mora po njegovem mnenju končati. "Zdaj je čas, da članice vključijo direktivo o zamudah pri plačilih v svojo nacionalno zakonodajo, da zagotovijo bistveno podporo za mala in srednje velika podjetja, ki jo ta podjetja potrebujejo v teh težkih časih, in jim pomagajo izpolniti njihovo ključno vlogo pri ustvarjanju delovnih mest v Evropi," meni.

Kako smo direktivo vnesli v našo zakonodajo?

Slovenija je direktivo v nacionalno zakonodajo prenesla z zakonom o preprečevanju zamud pri plačilih. Ta predvideva, da plačilni roki med gospodarskimi subjekti ne smejo biti daljši od 60 dni, le izjemoma pa se lahko podaljšajo, če se o tem pisno dogovorita pogodbeni stranki in ne gre za očitno nepravičen pogodbeni dogovor. Javni organi morajo svoje obveznosti poravnavati v 30 dneh. Vmes že noveliran zakon med drugim predvideva tudi instrument obveznega večstranskega pobota med dolžniki in upniki in izvršnice.