Zagovornik: Če najemnik ne izpolnjuje več pogojev, naj se pravico do najema omeji

V novelo stanovanjskega zakona je treba po zagovornikovem mnenju dodati določbo, ki bo izrecno prepovedala diskriminacijo na trgu nepremičnin. V preteklosti je namreč ugotovil primere neposredne diskriminacije pri dostopu do stanovanj, na primer v obliki diskriminatornih oglasov, je sporočil danes.

Tega je po njegovih navedbah največ na področju oddajanja stanovanj v najem s strani zasebnih najemodajalcev. "Ni še dovolj zavedanja, da so tudi zasebniki enako kot javni subjekti dolžni dajati stanovanja v najem ljudem pod enakimi pogoji," je poudaril.

Priporoča tudi, da se podatki o prosilcih in najemnikih zbirajo tudi za namene spremljanja in preprečevanja diskriminacije ter pripravo statističnih analiz. Brez analiz javni stanovanjski skladi namreč težko ovrednotijo učinkovitost ukrepov in doseganje ciljev oddajanja javnih najemnih (prej neprofitnih) stanovanj v najem.

Poleg tega mora biti ustrezno utemeljen pogoj, da je do najema javnega najemnega stanovanja upravičen tisti, ki ima stalno prebivališče v občini. Takšno omejevanje dostopa do javnih najemnih stanovanj je tudi v nasprotju z državnim ciljem večje stanovanjske mobilnosti, saj otežuje začasne preselitve zaradi izobraževanja, dela ali drugih potreb.

Priporoča tudi spremembo dohodkovnega cenzusa za dostop do javnih stanovanj

Zagovornik priporoča, da se v zakonu pravica do najema javnega najemnega stanovanja časovno omeji v primerih, ko najemniki ne bi več izpolnjevali pogojev za pridobitev te pravice. Priporoča, da naj se v okviru preverjanja izpolnjevanja pogojev za dostop do javnih najemnih stanovanj preverja tudi dohodek najemnika.

Zagovornik priporoča tudi spremembo dohodkovnega cenzusa za dostop do javnih najemnih stanovanj. Na ta način bi zagotovili, da bodo stanovanja namenjena tistim, ki jih resnično potrebujejo, ne pa tistim, ki si jih lahko s svojimi dohodki zagotovijo na trgu.

Priporoča tudi odstranitev pogoja, da lahko do javnega najemnega stanovanja dostopajo samo poslovno sposobne osebe, in razširitev ukrepov za zagotavljanje enakih možnosti pri dostopu do stanovanj na vse ljudi z invalidnostmi.

Poudaril tudi ureditev položaja žrtev družinskega nasilja

Med zagovornikovimi priporočili je tudi ureditev položaja žrtev partnerskega oziroma družinskega nasilja, ki že bivajo v javnem najemnem stanovanju. Trenutna ureditev namreč po njegovih besedah žrtev nasilja ne ščiti, saj ne omogoča izselitve povzročitelja nasilja ali prenehanja najemnega razmerja brez njegovega soglasja.

Ministrstvo je poleg tega pozval k dodatni utemeljitvi starostne meje 65 let oziroma pogoja upokojenosti kot merila za dostop do javnih oskrbovanih stanovanj. Utemelji naj tudi prednostne kategorije, ki se nanašajo na starost. Ministrstvo je zagovornik tudi pozval, da pojasni smiselnost kategorije prosilcev, ki se v preteklosti niso uspeli uvrstiti na seznam upravičencev.

Za lažjo odpravo arhitektonskih ovir v večstanovanjskih stavbah priporoča večinsko soglasje etažnih lastnikov, ne 75-odstotno, kot je predvideno v predlogu zakona. Večinsko soglasje bi namreč po njegovih navedbah olajšalo izvedbo del in izboljšalo dostopnost stavb za vse ljudi.