Vlada je predlog zakona, ki predvideva ustanovitev slabe banke – posebne družbe za upravljanje slabih terjatev bank – poslala v državni zbor prejšnji teden za sprejem po nujnem postopku. Finančni minister Janez Šušteršič pravi, da se bo z njim pomagalo bankam očistiti bilance in bodo lahko začele s kreditiranjem gospodarstva. Določeno banko se bo v te postopke vključilo na podlagi posebnih meril, med katerimi je minister izpostavil pomen banke za stabilnost finančnega sistema, obseg problema slabih terjatev v konkretni banki in nujnost zagotovitve kapitalske ustreznosti.
Nastal bo javni dolg v maksimalni višini štirih milijard evrov
Za izdane obveznice, ki jih bodo banke prejele v zameno za slabe terjatve, bo jamčila država. Zgornja meja teh poroštev je v osnutku zakona določena v višini štiri milijarde evrov, ob čemer je Šušteršič opozoril, da se bodo terjatve verjetno prenašale z določenim diskontom, ki ga je vnaprej nemogoče oceniti. S tem bo nastal javni dolg v maksimalni višini omenjenih štirih milijard evrov, ki se bo pozneje poplačal z unovčevanjem zavarovanj, terjatev in tudi odprodajo državnih deležev v bankah. Družba za upravljanje slabih terjatev bank pa bo imela tudi pooblastilo za dodatno dokapitalizacijo bank, ki jo je Šušteršič ocenil v višini od pol do ene milijarde evrov.
Poslanci vladnih strank so tako danes pozvali k čim hitrejšemu sprejemu zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Toda opozicija se ne strinja s hitenjem. Alenka Bratušek iz Pozitivne Slovenije je predstavnikom koalicije očitala, da sprejemajo sklepe, ki so po ugotovitvah pravnikov v nasprotju z drugimi zakoni. Predlog je po ugotovitvah zakonodajno-pravne službe DZ v nasprotju z zakonom o bančništvu, zakonom o gospodarskih družbah, morda tudi ustavo. "Očitno je nekdo res ugrabil našo državo in z njo dela, kot da je prav nič ne mara, kot da mu ni mar zanjo in kot da mu je dovoljeno vse," je dejala in dodala, da PS zakona o slabi banki ne podpira.
V SD za cenejšo in učinkovitejšo rešitev
S predlaganim zakonom se ustanavlja vzporeden pravni sistem, je opozoril tudi Matevž Frangež iz SD ter si zaželel več časa za njegovo obravnavo. Banke je treba rešiti, se je strinjal, vendar opozoril na mnenja ekonomistov, da obstaja cenejša, lažja in učinkovitejša rešitev. Frangež zagovarja dokapitalizacijo bank s pomočjo depozitov, ki jih ima država v bankah.
Dokapitalizacija ni alternativa, mu je odgovoril minister Šušteršič. Stanje v slovenskem bančnem sistemu je po njegovih besedah na robu zloma, problem je treba rešiti na najhitrejši možni način.
In prav hitrost je zmotila tudi opozicijske poslance, ki opozarjajo tudi, da ob zdravljenju bank, ne bodo podlegli davkoplačevalci. "Govorimo o tajkunih, ki so si izposodili denar, zdaj pa ga ne morejo vrniti in gre to na slabo banko. Slaba banka pa pomeni, da bodo to odplačevali davkoplačevalci oz. vsi mi. To je pa socialna pomoč. Dragi moji, tako se absolutno ne dela," je bil slikovit Jože Kavtičnik (PS).
Slaba banka bo Sloveniji pomagala iz krize
V poslanskih skupinah koalicije so seveda napovedali, da bodo predlog zakona podprli. "To bo element, s katerim bo Slovenija izšla iz krize," je dejal Andrej Šircelj iz SDS. Slabe terjatve slabijo kreditno aktivnost bank in s tem tudi aktivnost podjetij, je dejal Šircelj. Podoben način reševanja slabih terjatev so našli tudi v drugih državah, je spomnil in napovedal, da se bo s predlagano rešitvijo dalo bankam kapitalsko moč, da bodo lahko sledile gospodarstvu s kreditiranjem.
"Končno zapiramo žilo, kjer odteka davkoplačevalski denar na posebne račune," je dejal Bojan Starman iz Državljanske liste. V bančni sistem je zadnjih deset in več let nestrokovno ter nesmiselno odteklo deset milijard evrov, je dejal.
KOMENTARJI (78)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.